Habakkuk 3

Slovenian EKU

← Chapter 2 Jump to:

1Molitev preroka Habakuka; po napevu psalmov.

2Gospod, slišal sem tvojo besedo, Gospod, videl sem tvoje delo. Uresniči ga v bližnjih letih, razodeni ga v našem času, v jezi se spominjaj usmiljenja.

3Bog prihaja iz Temana, Sveti z gore Farana. Njegovo veličastvo pregrinja nebo, njegova hvala napolnjuje zemljo.

4Njegov blesk je kot luč, iz njegovih rok se razlivajo žarki, z njimi zastira svojo moč.

5Pred njegovim obličjem hodi kuga, njegovim stopinjam sledi vročica.

6Ko obstane, se zemlja zamaje, ko pogleda, se prestrašijo narodi, pokajo večne gore, se pripogibajo starodavni hribi, ki so od nekdaj njegova steza.

7Vidim, da so v stiski kusanski šotori, da se tresejo madianske preproge.

8Ali se je vnela, Gospod, zoper vodovje tvoja jeza, zoper morje tvoj srd, da prihajaš na svojih konjih, na svojih zmagovitih vozovih?

9Svoj lok si pripravil, svoj tul si napolnil s puščicami. Ko zemljo kálaš, nastajajo reke,

10gore te gledajo in se stresajo, oblaki se v nalivih trgajo, morje buči s silnim šumom.

11Sonce in luna ostajata v svojem bivališču zavoljo luči tvojih švigajočih puščic, zavoljo bleska tvoje bliskajoče se sulice.

12Z jezo stopaš po zemlji, v srdu teptaš narode.

13Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, da rešiš svojega maziljenca. Razbiješ hišo brezbožniku, razgališ ji temelj do skale.

14Prebodeš s svojim kopjem glavo njegovih vodnikov, ki so prihruli, da bi nas razpršili, in se radujejo, kot bi hoteli na skrivnem požreti ubožca.

15V morje zaženeš njihove konje, v blato velikih vodá.

16Slišal sem. Moje telo trepeta, ob glasu o tem se mi tresejo ustnice, onemoglost mi leze v ude in noge se mi v hoji zapletajo. Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, ko pride ljudstvo, ki nas napade.

17Smokva sicer ne cvete, na vinski trti ni grozdja; pridelek olive je odpovedal in polja ne dajo hrane; ni več drobnice v stajah, v hlevih ni več živine.

18Vendar se bom veselil v Gospodu, radoval se bom v Bogu, svojem rešitelju!

19Gospod Bog je moja moč, daje mi noge, kot so jelenje, vodi me na višine. (Zborovodju, za strune.)

← Chapter 2 Jump to: