bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian Josipa Stritarja (1882) SloStritar
/
Luke 24
Luke 24
Slovenian Josipa Stritarja (1882) SloStritar
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
1
A prvi dan tedna pridejo zeló zgodaj na grob, in prinesó, kar so bile pripravile dišav, in nektere druge žene ž njimi.
2
Najdejo pa kamen odvaljen od groba;
3
In ko vnidejo, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa.
4
In zgodí se, ko se niso mogle načuditi temu, in glej, dva moža se postavita poleg njih v svetlih oblačilih.
5
Ko so se pa bale, in so pobesile lice k zemlji, rečeta jim: Kaj iščete živega med mrtvimi?
6
Ni ga tu, nego vstal je; spomenite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji,
7
Govoreč: Treba je sinu človečjemu izdanemu biti v roke ljudî grešnikov, in križanemu biti, in tretji dan vstati.
8
In spomenejo se besed njegovih.
9
In vrnivši se od groba, sporočé vse to enajsterim in vsem drugim.
10
Bile so pa Marija Magdalena in Joana in Marija Jakobova, in druge ž njimi, ktere so to pravile aposteljnom.
11
In zdele so jim se njih besede kakor laž, in niso jim verjeli.
12
A Peter vstane, in poleti h grobu, in sklonivši se, ugleda samo prte, da ležé, ter odide, čudeč se sam s seboj, kaj se je zgodilo.
13
In glej, dva od njih sta šla tisti dan v trg, kteri je bil šestdeset bežajev daleč od Jeruzalema, in mu je bilo ime Emaus.
14
In onadva sta se pogovarjala med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.
15
In zgodí se, ko sta se pogovarjala in eden drugega vpraševala: in sam Jezus se približa, in šel je ž njima.
16
Ali nju očí so se držale, da ga nista spoznala.
17
In reče jima: Kakošen pogovor je ta, ki ga imata med seboj po poti, in po kaj sta žalostna?
18
Odgovarjajoč pa eden, kteremu je bilo ime Kleopa, reče mu: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, da ne véš, kaj se je te dní v njem zgodilo?
19
Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa rečeta: Za Jezusa Nazarečana, kteri je bil mož prerok, silen v dejanji in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom:
20
Kako so ga naši véliki duhovni in starešine izdali in na smrt obsodili, in križali ga.
21
A mi smo se nadejali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrh vsega tega je danes tretji dan, kar se je to zgodilo.
22
Pa tudi neke žene izmed nas so nas uplašile, ktere so bile zgodaj na grobu;
23
In ko niso našle trupla njegovega, prišle so, govoreč, da so jim se prikazali angelji, kteri pravijo, da je živ.
24
In šli so nekteri od téh, kteri so z nami, na grob, in našli so tako, kakor so bile tudi žene povedale; ali njega niso videli.
25
In on jima reče: O nespametni in lenega srca za verovanje vsega, kar so povedali preroki!
26
Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel, in šel v slavo Božjo?
27
In začenši od Mojzesa in vseh prerokov, razlagal jima je vsa pisma, ktera so bila pisana za njega,
28
In približajo se trgu, v kterega sta šla; in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti.
29
In prinudita ga, govoreč: Ostani z nama, ker se večerí, in dan se je nagnil. Ter vnide, da ostane ž njima.
30
In zgodí se, ko je sedel za mizo ž njima, vzeme kruh in blagoslovi, in prelomi ga, ter jima je dajal.
31
In odpró se očí njune, in spoznata ga; a on izgine od nju.
32
In govorila sta eden drugemu: Ali ni srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril, in ko nama je razlagal pisma?
33
In vstala sta še tisto uro, in vrnila sta se v Jeruzalem, in našla sta enajstere zbrane in té, kteri so bili ž njimi.
34
Kteri so pravili: Res je vstal, in prikazal se je Simonu.
35
In onadva sta razkladala, kaj je bilo na poti in kako sta ga spoznala, ko je kruh prelomil.
36
Ko so pa to govorili, postavi se sam Jezus sredi njih, in reče jim: Mir vam!
37
In oni se uplašijo, in vsi prestrašeni mislili so, da vidijo duha.
38
Pa jim reče: Kaj se plašite? in po kaj takošne misli vhajajo v srca vaša.
39
Vidite roke moje in noge moje, da sem jaz; potipljite me in poglejte! Saj duh nima telesa in kostî, kakor vidite, da imam jaz.
40
In rekši to, pokaže jim roke in noge.
41
Ko so pa še od veselja dvomili, in so se čudili, reče jim: Imate tu kakošne jedí?
42
Oni mu pa dadó kos pečene ribe, in meda v satu.
43
In vzel je, in pojedel je pred njimi.
44
In reče jim: To so besede, ktere sem vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je pisano za me v postavi Mojzesovej in prerokih in psalmih.
45
Tedaj jim odpre um, da so umeli pisma.
46
In reče jim: Tako je pisano, in tako je moral Kristus trpeti, in vstati tretji dan od mrtvih;
47
In da naj se oznanjuje v ime njegovo pokora in odpuščanje grehov po vseh narodih, počenši od Jeruzalema.
48
A vi ste priče temu.
49
In glej, jaz bom poslal obljubo očeta svojega na vas; a vi sedite v mestu Jeruzalemu, dokler se ne oblečete v moč z višave.
50
In izpelje jih ven do Betanije; in povzdignivši roke svoje, blagoslovi jih.
51
In zgodí se, ko jih je blagoslovil, odstopi od njih, in bil je na nebo nesen.
52
In oni mu se poklonijo, in vrnejo se v Jeruzalem z veliko radostjo.
53
In bili so vseskozi v templjnu, hvaleč in blagosloveč Boga. Amen.
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24