2 Timothy 2

Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Ti záto, sinek moj, pokrêpi se vu milošči: štera je vu Jezuš Kristuši.

2I, štera si čüo od méne po vnôgi svedokê, ona zavüpaj na verne lüdí; kí so spodobni i drüge včiti.

3Tí záto trpi to hüdo, liki dober vitéz Jezuš Kristušov.

4Nišče se pa, kí se vitézije, ne zaplêta v etoga žítka dela; naj se dopádne onomi; kí ga je na viteštvo odébrao.

5Či se pa i bori što; ne koronüje se prvle, nego či se pravdeno bode boro.

6Oráč more prvle delati, i tak sád vzéti.

7Razmi, ka právim. Dáj ti pa Gospôd pamet vu vsem.

8Spômeni se z Jezuš Kristuša z mrtvi gori stánjenoga, kí je z Dávidovoga semena pôleg mojega Evangelioma.

9Všterom hüdô trpim notri do vézanja, kak hüdodelnik: ali rêč Boža je nej zvézana.

10Záto vsa znášam za volo ti odebráni: naj i oni zveličanje dobíjo; štero je vu Jezuš Kristuši zvekivečnov díkov.

11Verna je ta rêč. Ár, či smo ž njim mrli, i ž njim živeli bomo.

12Či znášamo: i ž njim kralüvali bomo. Či ga zatajimo: i on zataji nás.

13Či mi ne verjemo: on veren ostáne; zatajiti se nemre.

14Eta njim na pamet prinášaj posvedočávajoči pred Gospodnom: naj se nad ričmí ne pernjájo, štero nikaj ne valá; nego li na preobrnenjé poslüšávcov slüži.

15Pašči se sküššenoga postaviti pred Bogá, liki neosramôtnjeni delavec i ednáko tálajôči rêč istine.

16Te svecke i prázne ričí pa zastávlaj: ár na vékšo nepobožnost razhájajo.

17I rêč nji, liki rak, se pasé: z šteri je Himeneuš i Filetuš.

18Kí so okoli istine zablôdili od cila govoréči: kâ je gori stanenjé že včinjeno: i preobráčajo niki vero.

19Ali močen fundamentum Boži stoji; ki má eto pečat: zná Gospôd, kí so njegovi. I; odstôpi od nepravice vsáki, ki Kristušovo imé imenüje.

20Vu velikoj hiži je pa nej samo zláta i srebrna posôda: nego i lésena i piskrena: i ništera stê je na poštenjé, níštera pa na nepoštenjé.

21Či se záto što zčisti od têh: bode posôda na poštenjé, posvečena i hasnovita gospodári na vse dobro delo priprávlena.

22Od mladosti poželênja pa bêži: nasledüj pa pravico, vero, lübézen, mér z onimi, kí zezávajo Gospodna z čistoga srcá.

23Norska i nevčena spitávanja pa odvrži znajôči, kâ li boj plodijo.

24Gospodnovomi slugi se pa nej trbê boríti: nego tihomi bidti k vsêm, spodobnomi na včenjé znášajôčemi te hüde.

25Vu krotkosti vučéčemi protivnike: či bi njim kak Bôg dáo pokôro na spoznanje istine.

26I strêznili bi se z vrajži mrêž vlovleni od njega na doprnášanje njegove vole.

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →