Galatians 1

Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))

Jump to: Chapter 2 →

1Pavel Apoštol (nej od lüdi, niti po človeki, nego po Jezuš Kristuši i Bôgi Oči; ki ga je z mrtvi zbüdo.)

2I z menom vsi bratje, gmajnam Galácie.

3Milošča vám i mér od Bogá Očé i Gospodna našega Jezuša Kristuša.

4Kí je dáo sám sebé za grêhe naše: da bi nás oslôbodo z etoga vezdášnjega hüdoga svêta pôleg vôle Bože i Očé našega.

5Komi bojdi díka na veki veke. Amen.

6Čüdüjem se: ka ste se tak hitro kraj obrnoli od onoga; kí vás je pôzvao vu milošči Kristušovoj, na drügi Evangeliom.

7Kí je nej drügi: nego níki so, kí vás zburkávajo i ščéjo preobrnoti Evangeliom Kristušov.

8Ali či bi i mi, ali angel z nebés nazviščávao vám Evangeliom zvün toga, šteroga smo mi vám nazviščávali, prekléti bojdi.

9Liki smo prvle erkli i zdaj pá velim: či bi što vám nazviščávao Evangeliom zvün toga, šteroga ste vzéli; prekléti bojdi.

10Ár zdaj lüdém predgam, ali Bogá? Ali iščem se lüdém dopádnoti? Ár da bi se lüdém dopadno: Kristušov sluga ne bi bio.

11Na znánje vám pa dávam, bratje, te Evangeliom; kí je nazviščávani od méne: kâ je nej človeči.

12Ár sem ga ni jas nej vzéo od človeka; niti sem se nej včio: nego po oznanosti Jezuš Kristuša.

13Ár ste čüli moje živlênje nigda vu Židovčini: kâ sem preveč pregánjao cérkev Božo i opüščávao sem jo.

14I gori sem jémao vu Židovčini više vsê vrsníkov vu rodi mojem obilno vrêli bodôči vu tadánki očákov moji.

15Gda se je pa dopadnolo Bôgi, kí me je odlôčo z utrobe materé moje i pozvao me je po milošči svojoj.

16Oznaniti svojega Siná vu meni; naj ga nazviščávam med poganmi; preci sem bio gotov, nej sem si zgovárjao z têlom i skrvjôv.

17Niti sem nej šô vu Jerušálem k onim, kí so pred menom bilí Apoštolje; nego sem odíšao vu Arábijo, i pá sem se povrno vu Damaškuš.

18Potom po trétjem leti sem šô vu Jerušálem glédat Petra; i ostano sem pri njem petnájset dni.

19Drügoga z Apoštolov sem pa nej vido: nego Jakuba brata Gospodnovoga.

20Ka pa vám píšem: ovo pred Bogom právim; kâ ne lážem.

21Potom sem prišo vu krajíne Šírie i Cilície.

22Neznani sem pa bio na osobo gmajnam Judee; štere so vu Kristuši.

23Nego li čüli so: kâ, kí je nás, praj, preganjao nigda, zdaj nazviščáva vero, štero je nigda opüščávao.

24I díčili so vu meni Bogá.

Jump to: Chapter 2 →