Romans 4

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →

1Kaj bomo torej rekli, da je dosegel Abraham, naš praoče, po telesu?

2Če je bil namreč Abraham opravičen po delih, se ima s čim ponašati. Vendar ne pred Bogom.

3Kaj namreč pravi Sveto pismo? »Abraham je veroval Bogu in to mu je bilo všteto v pravičnost.«

4Kdor dela, temu se plačilo ne daje kot dar, ampak kot dolžno izplačilo.

5Kdor pa ne opravlja del, ampak veruje v tistega, ki opravičuje brezbožneža, temu se njegova vera prišteva v pravičnost.

6Tako tudi David blagruje človeka, ki mu Bog prišteva pravičnost ne glede na dela:

7»Blagor tistim, ki so jim hudobije odpuščene in njihovi grehi pokriti;

8blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva greha.«

9Se torej blagrovanje nanaša na tistega, ki je obrezan, ali tudi na tistega, ki je neobrezan? Pravimo namreč: »Vera je bila Abrahamu všteta v pravičnost.«

10Kako mu je bila torej všteta? Ko je bil obrezan ali ko je bil neobrezan? Ne, ko je bil obrezan, temveč ko je bil neobrezan.

11Saj je znamenje obreze dobil kot pečat pravičnosti, ta pa je izvirala iz vere, ki jo je bil prejel, ko je bil še neobrezan. To pa zato, da bi postal oče vseh neobrezanih, ki verujejo, da bi se pravičnost prisodila tudi njim.

12Obenem pa naj bi postal tudi oče obrezanih, in sicer tistih, ki niso samo obrezani, temveč tudi hodijo po stopinjah vere, ki jo je imel naš oče Abraham, preden je bil obrezan.

13Zakaj obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti, ki izvira iz vere.

14Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka.

15Kajti postava povzroča jezo. Kjer pa ni postave, tudi ni prestopka.

16Potemtakem postajamo dediči po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je pred Bogom oče nas vseh,

17kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, ker je veroval njemu, ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni.

18Upal je proti upanju in veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: »Takó bo s tvojim potomstvom.«

19In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako sto let, in da je Sari naročje omrtvelo.

20Ob božji obljubi ni maloverno omahoval, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu,

21popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je bil obljubil, tudi uresničiti.

22Zato mu je tudi bilo to všteto v pravičnost.

23To, da mu je bilo všteto, pa ni bilo zapisano samo zaradi njega,

24temveč tudi zaradi nas. Saj bo všteto tudi nam, ker verujemo v njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, našega Gospoda:

25on je bil izročen v smrt zaradi naših grehov in je vstal zaradi našega opravičenja.

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →