Acts 22

Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)

← Chapter 21 Jump to: Chapter 23 →

1“Bratje in očetje, poslušajte to, kar želim povedati v svojo obrambo.”

2Ko so slišali, da Pavel govori po hebrejsko, je zavladala še večja tišina in Pavel je lahko nemoteno nadaljeval svoj govor:

3“Jud sem, rojen v Tarzu, mestu v Kilikiji. Šolal sem se tukaj v Jeruzalemu. Kot Gamalielov učenec sem se naučil živeti strogo po judovskih zakonih in običajih. Prav tako kot tudi vi sem poskušal storiti vse, kar sem mogel, da bi častil Boga.

4Prav zato sem tudi preganjal kristjane, iskal sem jih vsepovsod, tako može kot tudi žene, da bi jih vrgel v ječo.

5Veliki duhovnik ali pa kdo drug iz sodnega zbora lahko potrdi, da je to res. Prosil sem celo, da mi dajo pisma za judovske voditelje v Damasku, da bi lahko tudi kristjane iz tega mesta zvezane odpeljal v Jeruzalem, kjer naj bi jih kaznovali.

6Ko sem na tem potovanju že skoraj prispel v Damask, me je okrog poldneva naenkrat obsijala svetloba z neba.

7Padel sem na tla in zaslišal glas: ‘Savel, Savel, zakaj me preganjaš?’

8Ves prestrašen sem vprašal: ‘Kdo pa si, Gospod?’ in v odgovor mi je dejal: ‘Jaz sem Jezus iz Nazareta, ki ga ti preganjaš.’

9Moji spremljevalci so videli svetlobo tako kot tudi jaz. Niso pa slišali, kaj mi je glas dejal.

10‘Kaj naj storim, Gospod?’ sem zdaj vprašal in Gospod mi je odgovoril: ‘Vstani! Pojdi v Damask. Tam ti bodo povedali, kakšna naloga te zdaj čaka.’

11Zaradi močne svetlobe sem oslepel in moji sopotniki so me morali peljati v Damask.

12Tam je prebival mož po imenu Hananija. Bil je pobožen in je izpolnjeval Božje zapovedi do potankosti, tako da so ga vsi Judje v Damasku zelo cenili.

13On je prišel k meni in dejal: ‘Dragi brat Savel, spregledal boš!’ Takoj sem spet videl.

14Tedaj mi je pojasnil: ‘Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo ter da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust.

15Tako boš pred vsemi ljudmi njegova priča, ker si ga sam videl in slišal.

16Ne obotavljaj se! Krsti se in priznaj svoje grehe Gospodu, da bi ti lahko odpustil.’

17Vrnil sem se v Jeruzalem. Nekega dne sem v templju molil. Tedaj se mi je prikazal Gospod v viziji

18in mi dejal: ‘Pohiti in odidi iz Jeruzalema kar najhitreje moreš, kajti nihče ti ne bo verjel, če boš govoril o meni.’

19‘Gospod,’ sem odgovoril, ‘saj vendar vsi vedo, da sem tiste, ki so verovali vate, izročal oblastem, da so jih bičali in metali v ječe.

20Ko so tvojega služabnika Štefana umorili, sem stal zraven in odobraval njihovo početje ter celo čuval obleko njegovih morilcev.’

21Gospod pa mi je zapovedal: ‘Pojdi, kajti želim te poslati daleč med pogane.’ ”

22Do tu so Pavla vsi mirno poslušali. Zdaj pa so začeli kričati: “Proč z njim. Več ne sme živeti!”

23Pobesneli so trgali svojo obleko in jo metali okrog sebe, tako da se je dvigal prah.

24Tedaj je poveljnik zapovedal, naj odvedejo Pavla v trdnjavo, kjer naj bi ga bičali in zaslišali. Na ta način je hotel izvedeti, zakaj množica tako neizprosno zahteva Pavlovo smrt.

25Ko so zvezali apostola, da bi ga bičali, je le-ta vprašal oficirja, ki je stal poleg: “Od kdaj pa je pri vas dovoljeno bičati rimskega državljana, ne da bi ga prej postavili pred sodišče?”

26Oficir je pohitel k poveljniku: “Kaj pa delaš? Ta mož je rimski državljan!”

27Poveljnik je sam odšel k Pavlu in ga vprašal: “Ali drži, da si rimski državljan?” “Da, drži,” je odgovoril Pavel.

28“Tudi jaz sem in celo premoženje sem plačal za to državljanstvo,” je pojasnil poveljnik. “Jaz pa sem se rodil kot rimski državljan,” je odvrnil Pavel.

29Vojaki so takoj osvobodili Pavla vezi, kajti poveljnik se je bal, da bo imel težave, ker je zapovedal, naj bičajo rimskega državljana.

30Poveljnik je želel izvedeti, česa so Judje pravzaprav dolžili Pavla. Zato je naslednjega dne sklical sejo, na katero naj bi prišli veliki duhovniki in sodni zbor. Naročil je, naj pripeljejo Pavla in mu snamejo verige, pa tudi sam je bil prisoten.

← Chapter 21 Jump to: Chapter 23 →