Matthew 27 — Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)

1Zgodaj zjutraj so se veliki duhovniki in voditelji ljudstva odločili, da zaprosijo rimske oblasti, naj jim odobrijo, da Jezusovo smrtno obsodbo tudi uresničijo.

2Zvezanega so poslali k Pilatu, rimskemu guvernerju.

3Ko je Juda, izdajalec, videl, da je Jezus obsojen na smrt, je bridko obžaloval to, kar je storil. Velikim duhovnikom in starešinam ljudstva je vrnil denar.

4“Naložil sem si težko krivdo ter izdal nedolžnega!” je priznal.

5“Kaj nas to briga!” so mu odgovorili. “Ti skrbi za to!” Potem je Juda vzel denar ter ga vrgel v tempelj. Nato je zbežal in se obesil.

6Veliki duhovniki so pobrali denar, vendar so menili: “Tega denarja ne smemo dati v tempeljsko zakladnico, ker je omadeževan s krvjo.”

7Ko so se pogovorili o tem, so se odločili, da kupijo kos zemlje, kjer naj bi pokopavali tujce.

8Še danes se to pokopališče imenuje “krvava njiva”.

9Na ta način se je izpolnila beseda preroka Jeremije: “ Vzeli so trideset srebrnikov – toliko ga je cenil izraelski narod –

10ter so kupili lončarjevo zemljo, kakor je zapovedal Bog. ”

11Jezusa so pripeljali k rimskemu guvernerju Pilatu. Ta ga je vprašal: “Ali si ti kralj Judov?” Jezus mu je odgovoril: “Da, prav imaš.”

12Ko so ga veliki duhovniki in voditelji ljudstva tožili na vse mogoče načine, je Jezus molčal.

13“Ali ne slišiš, kako te tožijo?” je vprašal Pilat.

14Jezus pa ni odgovoril ničesar. Pilat se je temu zelo čudil.

15Guverner je imel navado, da je vsako leto ob velikonočnem prazniku pomilostil enega izmed jetnikov, ki ga je ljudstvo samo izbralo.

16To leto je sedel v ječi zloglasni zločinec, ki mu je bilo ime Baraba.

17Ko se je zjutraj pred Pilatovo hišo zbrala množica ljudstva, jih je vprašal: “Koga naj tokrat pomilostim? Barabo ali Jezusa, vašega Mesijo?”

18Pilat je namreč dobro vedel, da so voditelji judovskega ljudstva tožili Jezusa iz zavisti in sovraštva.

19Medtem ko je Pilat vodil sodno obravnavo, mu je žena poslala sporočilo: “Ne izreci nikakršne obsodbe nad tem človekom! Nedolžen je! Zaradi njega sem preteklo noč imela strašne sanje.”

20Veliki duhovniki in voditelji ljudstva pa so med tem uspeli naščuvati ljudstvo, naj zahteva, da Pilat pomilosti Barabo in ne Jezusa.

21Ko je zdaj Pilat ponovil svoje vprašanje: “Koga izmed teh dveh naj vam izpustim?” je množica kričala: “Barabo!”

22“Kaj pa naj počnem z Jezusom, vašim Mesijo?” Kot iz enih ust je zagrmel odgovor: “Na križ z njim!”

23“Kakšen zločin pa je zagrešil?” je vprašal Pilat. Množica pa je neprenehoma kričala: “Na križ z njim!”

24Ko je Pilat videl, da ničesar ne doseže in da je hrup množice vedno večji, je zaprosil naj mu prinesejo posodo z vodo. Vpričo vseh si je umil roke in dejal: “Ne odgovarjam, če boste prelili kri tega nedolžnega človeka. Vi ste odgovorni za to!”

25Množica pa je v odgovor kričala: “Da, mi in naši otroci, mi nosimo posledice!”

26Tedaj jim je Pilat izpustil Barabo. Naročil je, naj Jezusa bičajo, nato pa ga je izročil vojakom, da bi ga križali.

27Vojaki so privedli Jezusa v vojašnico ter sklicali ves oddelek straže.

28Nato so mu slekli obleko ter mu oblekli rdeč plašč.

29Iz trnja so mu spletli krono ter mu jo posadili na glavo. V desnico so mu dali palico, pokleknili so predenj in posmehljivo govorili: “Naj živi kralj Judov!”

30Vsi so ga pljuvali ter ga s palico udarjali po glavi.

31Ko jim je bilo tega dovolj, so mu spet slekli rdeči plašč, vrnili so mu njegovo obleko ter ga odvedli na križanje.

32Na poti proti mestu usmrtitve jih je srečal neki mož iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Njega so prisilili, da je ponesel križ, na katerem naj bi razpeli Jezusa.

33Tako so krenili iz mesta na Golgoto, kar pomeni “mesto lobanje”.

34Tam so mu vojaki dali vina, ki naj bi ga omamilo. Ko je Jezus okusil, ga ni hotel piti.

35Potem, ko so ga pribili na križ, so vojaki delili med seboj njegovo obleko, tako da so žrebali. S tem se je uresničilo to, kar je napovedal prerok: “Mojo obleko so delili med seboj in za moje spodnje oblačilo so žrebali.”

36Posedli so po tleh blizu križa in ga stražili.

37Nad glavo so mu pritrdili desko, na katero so napisali, zakaj so ga križali: TO JE JEZUS, KRALJ JUDOV.

38Istočasno so križali dva zločinca, enega Jezusu na desni drugega pa na levi strani.

39Ljudje, ki so hodili mimo, so se norčevali in majali z glavami:

40“Ti si torej hotel porušiti tempelj in ga v treh dneh spet postaviti! Reši se zdaj! Stopi s križa, če si zares Božji Sin!”

41Tudi veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva so se mu posmehovali:

42“Drugim je pomagal, samemu sebi pa ne more pomagati. Če je res Izraelov kralj, naj stopi s križa. Potem mu bomo verovali!

43Vedno se je zanašal na Boga; zdaj bomo videli, če mu bo Bog pomagal. Ali mar ni govoril: ‘Jaz sem Božji Sin?’ ”

44Prav tako sta se norčevala iz njega tudi oba zločinca, ki sta prav tako visela na križu.

45Tega dne okrog poldneva se je naenkrat po vsej deželi stemnilo. Ta tema je trajala tri ure.

46Proti tretji uri je Jezus glasno zaklical: “ Eli, Eli, lama sabahtani? ” To pomeni: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?”

47Nekateri izmed tistih, ki so stali okrog križa, so ga napačno razumeli. Menili so, da kliče preroka Elijo.

48Eden izmed njih je brž prinesel gobo, jo namočil v kisu in jo nataknil na palico; hotel je dati Jezusu, da bi pil.

49Drugi pa so dejali: “Pusti ga! Bomo videli, če bo prišel Elija in mu pomagal.”

50Potem je Jezus še enkrat glasno zakričal in umrl.

51Prav v tem trenutku se je zavesa v templju, ki je ločila sveti prostor od najsvetejšega, pretrgala na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je tresla in skale so se drobile.

52Grobovi so se odprli in mnogi, ki so delali Božjo voljo ter so bili že mrtvi, so vstali od mrtvih

53in zapustili grobove. Po Jezusovem vstajenju so prišli v mesto, kjer so se prikazali mnogim ljudem.

54Rimski oficir in njihov poveljnik, ki so stražili Jezusa, so se prestrašili zaradi potresa in vsega ostalega, kar se je dogajalo. Dejali so: “Ta človek je bil zares Božji Sin!”

55Mnoge žene iz Galileje so prišle skupaj z Jezusom v Jeruzalem. Skrbele so zanj in zdaj so od daleč opazovale to, kar se je dogajalo.

56Med njimi so bile tudi Marija iz Magdale in Marija, Jakobova in Jožefova mati, kakor tudi mati obeh Zebedejevih sinov, Jakoba in Janeza.

57Zvečer je prišel bogat človek iz Arimateje. Ime mu je bilo Jožef in je bil Jezusov učenec.

58Odšel je k Pilatu in ga prosil za Jezusovo mrtvo telo. Pilat je zapovedal, naj mu izpolnijo to željo.

59Jožef je vzel mrliča, ga zavil v nov platnen prt

60in ga položil v nov grob, ki ga je Jožef pripravil zase in je bil izsekan v skalo. Potem je zaprl vhod v grob z veliko skalo ter odšel.

61Marija iz Magdale in druga Marija sta bili tudi tu. Sedeli sta pri grobu.

62Naslednjega dne, bila je sobota, so prišli veliki duhovniki in farizeji k Pilatu

63in dejali: “Spomnili smo se, da je ta goljuf trdil: ‘Tri dni po svoji smrti bom spet oživel.’

64Naj zato straža varuje grob do tretjega dne, sicer se lahko zgodi, da njegovi učenci ukradejo mrliča in razširijo novico, da je vstal od mrtvih. To bi bila potem še večja prevara.”

65“Dal vam bom stražo,” je odgovoril Pilat. “Storite, kar se vam zdi prav in zastražite grob!”

66Potem so zapečatili grob in postavili stražarje, ki naj bi ga stražili.