2 Corinthians 12

Slovenian EKU

← Chapter 11 Jump to: Chapter 13 →

1Hvaliti se je treba. Ne koristi sicer nič, prišel bom pa do prikazni in razodetij Gospodovih.

2Vem za človeka v Kristusu, ki je bil pred štirinajstimi leti – ali v telesu, ne vem, ali zunaj telesa, ne vem, Bog vé – zamaknjen v tretje nebo.

3In vem, da je bil tisti človek – ali v telesu, ali zunaj telesa, ne vem, Bog vé –

4zamaknjen v raj in je slišal skrivnostne besede, o katerih človeku ni dovoljeno govoriti.

5S tem se bom hvalil, s seboj pa se ne bom hvalil, razen s slabostmi.

6Zakaj ko bi se tudi hotel pohvaliti, bi ne bil nespameten, ker bi govoril resnico; toda zdržujem se, da bi ne mislil kdo o meni več, kakor kar na meni vidi ali od mene sliši;

7in da bi se zaradi velikih razodetij ne prevzel, mi je bil dan trn v meso, angel satanov, da me bije.

8Zaradi njega sem trikrat prosil Gospoda, da bi od mene odstopil;

9ali rekel mi je: »Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti spopolnjuje.« Z veseljem se bom torej rajši hvalil s svojimi slabostmi, da bi prišla name moč Kristusova.

10Zato so mi všeč slabosti, zasramovanje, potrebe, preganjanje in stiske za Kristusa; kadar sem namreč slaboten, takrat sem močan.

11Postal sem nespameten, vi ste me prisilili. Zakaj vi bi me bili morali priporočati; saj nisem v ničemer zaostal za »nadapostoli«, čeprav nisem nič.

12Znamenja apostolstva so se med vami izvršila z vsakršnim potrpljenjem, z znamenji in čudeži in močmi.

13Kajti v čem ste bili na slabšem kakor druge cerkve, razen v tem, da vam jaz sam nisem bil nadležen? Odpustite mi to krivico.

14Glejte, zdaj sem v tretje pripravljen k vam priti in ne bom vas nadlegoval; kajti ne iščem, kar je vašega, ampak vas. Niso namreč otroci dolžni za starše nabirati zaklade, temveč starši za otroke.

15Jaz pa bom prav rad vse žrtvoval, tudi sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše, četudi bi me vi tem manj ljubili, čim bolj vas ljubim.

16Pa bodi. Jaz vam nisem postal v nadlego, ali »ker sem prekanjen, sem vas ujel v zvijačo«.

17Sem vas mar ukanil po kom od tistih, ki sem jih k vam poslal?

18Naprosil sem bil Tita in z njim poslal brata. Ali vas je mar Tit ukanil? Ali nisva hodila v istem duhu? Ali ne po istih stopinjah?

19Že mislite, da se pred vami zagovarjamo. Pred Bogom v Kristusu govorimo, vse pa, preljubi, v vašo spodbudo.

20Zakaj bojim se, da bi vas, ko pridem, ne našel, kakršnih si želim, in da bi vi mene našli, kakršnega si ne želite; da bi ne bilo pričkanja, zavisti, razdraženosti, prepirljivosti, opravljanja, podpihovanja, napihovanja, upornosti;

21da bi me, ko zopet pridem, pred vami Bog ne ponižal in bi moral obžalovati mnoge, ki so poprej grešili, pa se za nečistost in nesramnost in razuzdanost, ki so jo počeli, niso spokorili.

← Chapter 11 Jump to: Chapter 13 →