Daniel 10

Slovenian EKU

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →

1V tretjem letu perzijskega kralja Cira je bila beseda razodeta Danijelu, ki se je imenoval Baltazar. Zanesljiva je beseda; govori o veliki vojni stiski. Hotel je umeti besedo in je dobil razumnost v videnju.

2Tiste dni sem jaz, Danijel, žaloval tri tedne.

3Okusnih jedi nisem užival, meso in vino ni prišlo v moja usta. Tudi se nisem mazilil, dokler niso pretekli trije tedni.

4Štiriindvajseti dan prvega meseca sem bil na bregu velike reke, ki je Tigris.

5Povzdignil sem oči in videl: Glej, mož, oblečen v platno, okoli ledij pas iz čistega zlata.

6Njegovo telo je bilo kakor krizolit, njegov obraz se je svetil kakor blisk, njegove oči so bile kakor goreče plamenice, njegove roke in noge kakor lesket izglajenega brona. Zvok njegovih besed je bil kakor hrum ljudske množice.

7Samo jaz, Danijel, sem videl prikazen. Ljudje, ki so bili pri meni, prikazni niso videli; toda prevzel jih je velik strah, da so zbežali in se skrili.

8Tako sem ostal sam, ko sem gledal to veliko videnje. A ni mi ostalo moči; moj obraz se je strašno spačil, nisem imel nič moči.

9Slišal sem glas njegovih besed; ob zvoku njegovih besed sem padel omamljen na obraz, z obrazom na tla.

10A glej! Roka se me je dotaknila, mi pomogla na moja kolena in na moje roke.

11Rekel mi je: »Danijel, ljubljenec božji, pazi na besede, ki ti jih govorim! Stoj na svojem mestu! Kajti zdaj sem k tebi poslan.« Ko mi je izgovoril to besedo, sem tresoč se vstal.

12Potem mi je rekel: »Ne boj se, Danijel! Zakaj od prvega dne, ko si se trudil, da bi dobil jasnost, in si se ponižal pred svojim Bogom, so bile uslišane tvoje besede; in zaradi tvojih besed sem prišel.

13Knez perzijskega kraljestva se mi je ustavljal enaindvajset dni, toda Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč. Pustil sem ga tam pri knezu perzijskega kraljestva

14in sem prišel, da ti naznanim, kaj se bo zgodilo tvojemu ljudstvu poslednje dni; kajti videnje velja še za prihodnje dni.«

15Ko mi je govoril te besede, sem pobesil obraz v tla in sem onemel.

16Toda glej, kakor s človeško roko se je nekdo dotaknil mojih ustnic, da sem mogel svoja usta odpreti in govoriti. Tako sem rekel temu, ki je stal pred menoj: »Moj Gospod, pri tej prikazni so prišle nadme bolečine in nisem imel več moči.

17Kako more pač hlapec mojega Gospoda, kakor jaz, govoriti s tako visokim gospodom, ko že ni več moči v meni in mi zastaja dih?«

18Tedaj se me je zopet dotaknila postava, ki je bila videti kakor človek, ter me okrepila.

19Potem mi je rekla: »Ne boj se, ljubljenec božji! Mir tebi! Bodi močan, da, bodi močan!« Ko je tako z menoj govoril, sem se čutil okrepljenega in sem rekel: »Govori, moj gospod; kajti okrepil si me!«

20Potem je vprašal: »Ali veš, zakaj sem prišel k tebi? Moram se vrniti, da se bojujem s knezom-angelom Perzije; ko to končam, glej, pride knez-angel Grčije.

21Toda naznaniti ti hočem, kaj je zapisano v knjigi resnice. Nihče ni z menoj v zvezi zoper one razen vašega kneza-angela Mihaela.

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →