Galatians 2

Slovenian EKU

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Štirinajst let zatem sem zopet šel v Jeruzalem z Barnabom in sem vzel s seboj tudi Tita.

2Šel sem pa gor po razodetju in sem jim predložil evangelij, ki ga oznanjam med pogani, posebej še njim, ki so bili veljavni, da bi morda ne tekel ali da bi ne bil tekel zaman.

3Pa tudi Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, da bi se bil dal obrezati, čeprav je bil Grk;

4to pa zaradi lažibratov, ki so se vrinili ter se prikradli, da bi prežali na našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in bi nas usužnjili;

5tem se nismo niti za trenutek vdali in podvrgli, da ostane pri vas resnica evangelija.

6Od tistih pa, ki so nekaj veljali – kakšni so nekoč bili, mi ni nič mar, Bog ne gleda na osebo – meni namreč ti veljavni možje niso nič dodali.

7Marveč nasprotno, ko so videli, da mi je bilo zaupano oznanjevanje evangelija med neobrezanimi kakor Petru med obrezanimi –

8kateri je namreč deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane –

9in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico vzajemnosti, naj greva midva med pogane, sami pa med obrezane;

10le ubogih naj bi se spominjala; in potrudil sem se, da bi prav to izvršil.

11Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem mu v obraz povedal, ker je bil grajo zaslužil.

12Preden so namreč prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani, ko pa so prišli, se je umikal in odtegoval, boječ se tistih, ki so bili iz obreze.

13In z njim vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Barnaba dal zavesti po njihovi hlimbi.

14Toda ko sem videl, da ne ravnajo prav po evangeljski resnici, sem rekel Kefu vpričo vseh: »Ako ti, ki si Jud, živiš po poganski šegi in ne po judovski, kako moreš pogane siliti, da bi živeli po judovski?«

15Mi smo po naravi Judje in ne grešniki poganskega rodu.

16Ker pa vemo, da se človek ne opraviči po delih postave, ampak po veri v Jezusa Kristusa, smo tudi mi sprejeli vero v Kristusa Jezusa, da bi se opravičili po Kristusovi veri in ne po delih postave; kajti po delih postave ne bo opravičen noben človek.

17Če se pa pri tem, ko si prizadevamo, da bi bili opravičeni v Kristusu, izkaže, da smo celo sami grešniki – je torej Kristus služabnik greha? Nikakor.

18Če namreč zopet zidam, kar sem podrl, kažem, da sem prestopnik.

19Po postavi sem namreč postavi umrl, da bi živel Bogu: s Kristusom sem križan;

20živim pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus; kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri božjega Sina, ki me je vzljubil in zame dal sam sebe.

21Ne zametujem božje milosti; kajti če je opravičenje po postavi, tedaj je Kristus zaman umrl.

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →