Hebrews 10

Slovenian EKU

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →

1Ker ima namreč postava le senco prihodnjih dobrin, ne pa stvari v lastni podobi, ne more z istimi daritvami, ki se vsako leto neprenehoma darujejo, njih, ki z njimi prihajajo, nikdar privesti do popolnosti.

2Ali bi se sicer ne bile nehale opravljati, ker bi si darovalci, enkrat za vselej očiščeni, ne bili več v svesti nobenih grehov?

3Toda z njimi se vsako leto obuja spomin na grehe;

4zakaj nemogoče je, da bi kri volov in kozlov odvzemala grehe.

5Zato ob svojem prihodu na svet pravi: »Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil;

6žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč.

7Tedaj sem rekel: ‚Glej, prihajam – o meni je pisano v knjigi – da izvršim, o Bog, tvojo voljo.‘«

8Poprej je rekel: »Daritev in žrtev, žgalnih daritev in daritev za greh, kakor se po postavi darujejo, nisi hotel in ti niso bile všeč«;

9nato pa je rekel: »Glej, prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo.« Prvo odpravlja, da postavi drugo.

10Po tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.

11In vsak duhovnik dan na dan opravlja službo ter daruje po večkrat iste daritve, ki nikoli ne morejo odvzeti grehov.

12On pa je opravil za grehe eno daritev ter za vekomaj sédel na desnico božjo

13in odtlej čaka, da bodo položeni njegovi sovražniki za podnožje njegovih nog.

14Zakaj z eno daritvijo je za vedno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

15Spričuje pa nam to tudi Sveti Duh; potem namreč, ko je rekel:

16»To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi po tistih dneh, govori Gospod: Dal bom svoje postave v njih srca in zapisal jih bom v njih misli,

17in njih pregreh ter njih krivic se ne bom več spominjal.«

18Kjer pa so te odpuščene, ni več daritve za grehe.

19Ker imamo torej zaupanje, bratje, da z Jezusovo krvjo stopimo v svetišče

20po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje telo,

21in imamo tudi velikega duhovnika nad božjo hišo:

22prihajajmo s pravim srcem v polni veri, v srcih očiščeni slabe vesti in na telesu umiti s čisto vodo;

23držimo se neomahljivo izpovedi upanja – kajti zvest je on, ki je dal obljubo –

24glejmo drug na drugega, da se bomo spodbujali k ljubezni in dobrim delom,

25in ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč se spodbujajmo, in to toliko bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.

26Če namreč potem, ko smo resnico spoznali, radovoljno grešimo, ne ostane za grehe nobena daritev več,

27ampak strašno pričakovanje sodbe in maščevalni ogenj, ki bo razjedal nasprotnike.

28Če kdo zavrže Mojzesovo postavo, na pričevanje dveh ali treh prič brez usmiljenja umrje.

29Koliko večjo kazen, menite, bo zaslužil, kdor tepta božjega Sina in ima kri zaveze, s katero je bil posvečen, za navadno ter sramoti Duha milosti!

30Zakaj vemo, kdo je rekel: »Moje je maščevanje, jaz bom povrnil«; in zopet: »Gospod bo sodil svoje ljudstvo.«

31Strašno je pasti v roke živega Boga.

32Spominjajte pa se prejšnjih dni, v katerih ste razsvetljeni prestali velik boj v trpljenju:

33zdaj v sramoti in stiski postavljeni v zgledovanje, zdaj tovariši tistih, katerim se je tako godilo.

34Zakaj tudi z ujetniki ste imeli sočutje in prenesli ste z veseljem uplenitev svojega imetja, vedoč, da imate boljšo in neminljivo posest.

35Ne zavrzite torej zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo.

36Potrpežljivosti vam je namreč treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.

37»Zakaj še malo, prav malo in prišel bo, kateri mora priti, in ne bo odlašal.

38Moj pravični pa bo živel iz vere. Če se pa odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja duša.«

39Mi pa nismo izmed tistih, ki se v svojo pogubo odtegujejo, ampak izmed tistih, ki verujejo, da tako rešijo življenje.

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →