James 1

Slovenian EKU

Jump to: Chapter 2 →

1Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, razkropljenim dvanajsterim rodovom: pozdrav!

2V zgolj veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preskušnje,

3ker veste, da preskušnja vaše vere rodi stanovitnost.

4Stanovitnost pa naj vrši popolno delo, da boste popolni in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali.

5Ako pa kdo izmed vas nima modrosti, naj jo prosi od Boga, ki vsem daje v obilici in brez oponašanja, in mu bo dana.

6Prosi naj pa v veri in naj nič ne dvomi. Zakaj kdor dvomi, je podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava.

7Naj pač ne misli tak človek, da bo od Gospoda kaj prejel –

8človek duhovno razdvojen, nestanoviten na vseh svojih potih.

9Hvali naj se pa siromašni brat s svojo visokostjo,

10bogati pa s svojim ponižanjem, ker bo minil kakor cvetlica v travi.

11Vzide namreč sonce z vročino in travo posuši in cvetlica v njej uvene in lepota njene podobe premine. Tako bo tudi bogatin zvenel na svojih potih.

12Blagor človeku, ki vzdrži v skušnjavi, zakaj preskušen bo prejel krono življenja, ki jo je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo.

13Nihče naj v skušnjavi ne govori: »Bog me skuša.« Zakaj Bog ne more biti skušan k hudemu in sam ne skuša nikogar.

14Vsak pa je skušan po lastnem poželenju, ki ga vleče in vabi;

15ko pa je poželenje spočelo, rodi greh, greh pa, ko je storjen, rodi smrt.

16Ne motite se, ljubi moji bratje!

17Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.

18Radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari.

19Veste, ljubi moji bratje: vsak človek bodi hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo.

20Kajti človekova jeza ne vrši božje pravice.

21Zato odpravite vso nečednost in vsak izrastek malopridnosti in sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti vaše duše.

22Bodite pa izpolnjevalci besede in ne le poslušalci, ki bi sami sebe varali.

23Zakaj če je kdo poslušalec besede, pa ne vršitelj, je podoben človeku, ki svoj lastni obraz ogleduje v zrcalu;

24pogleda se namreč, pa gre in takoj pozabi, kakšen je bil.

25Kdor pa dobro pogleda v popolno postavo svobode in vztraja ter ne postane pozabljiv poslušalec, ampak vršitelj dela, ta bo po svojem delu blažen.

26Če kdo misli, da je pobožen, pa ne brzda svojega jezika, ampak vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna.

27Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: obiskovati sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.

Jump to: Chapter 2 →