Jonah 4

Slovenian EKU

← Chapter 3 Jump to:

1To pa Jonu ni bilo po volji in se je jezil.

2Molil je h Gospodu, rekoč: »Oh, Gospod, ali nisem prav na to mislil, ko sem bil še v svoji deželi! Zavoljo tega sem tudi hotel zbežati v Tarsis. Vedel sem namreč, da si dobrotljiv in usmiljen Bog, prizanesljiv in zelo milosrčen, in ti je žal hudega.

3Zdaj torej, Gospod, vzemi, prosim, moje življenje. Ker bolje mi je umreti, kakor živeti.«

4Gospod pa reče: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš?«

5Jona zapusti mesto in se ustavi vzhodno od mesta. Tam si napravi kolibo in sede v njeno senco, da bi videl, kaj se bo z mestom zgodilo.

6Gospod pa pripravi ricinov grm in stori, da zraste čez Jona, da bi mu delal senco nad glavo in mu pregnal slabo voljo. Jona se ricinovega grma zelo razveseli.

7Toda drugi dan, ko je napočila zarja, pošlje Bog črva, ki izpodje ricinov grm, da usahne.

8Ko je nato vzšlo sonce, pošlje Bog žgoč vzhodni veter, in sonce je pripekalo Jonu na glavo, da je od vročine medlel. Tedaj si je želel smrti in je rekel: »Bolje mi je umreti, kakor živeti.«

9Gospod pa reče Jonu: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš zaradi ricinovega grma?« Odgovoril je: »Po pravici sem jezen do smrti!«

10Tedaj reče Gospod: »Tebi je žal tega ricinovega grma, čeprav se ti nisi zanj trudil in ga nisi odgojil. V eni noči je zrasel in v eni noči usahnil.

11Jaz pa naj bi ne imel sočutja z Ninivami, velikim mestom, v katerem živi več ko sto dvajset tisoč ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, in toliko živali?«

← Chapter 3 Jump to: