Nahum 3

Slovenian EKU

← Chapter 2 Jump to:

1Gorje krvoločnemu mestu! Vse na njem je prevara. Polno nasilja, ne neha z ropanjem.

2Čujte, pokanje bičev! Škripanje koles! Konji v galopu, vozovi odskakujejo,

3jezdeci pridirjavajo, meči se bliskajo, sulice se leskečejo. Množice ubitih, mrličev brez konca, ljudje padajo čez njihova trupla.

4To je zavoljo mnogega nečistovanja lepe vlačuge, spretne čarodejke, ki je omamljala narode s svojim nečistovanjem, ljudstva s svojim čarovništvom.

5Glej, tu sem! Govori Gospod nad vojskami. Odkrijem ti rob krila do obraza in pokažem narodom tvojo nagoto, kraljestvom tvojo sramoto!

6Vrgel bom nate gnusobo, vzamem ti čast in te postavim v zasmeh.

7Kdor te zagleda, se od tebe obrne in reče: »Razdejane so Ninive, kdo jih bo objokoval?« Kje ti naj iščem tolažnike?

8Mar si na boljšem kot Amonove Tebe, ki so prestolovale ob bregovih Nila, obdane od vodá? Te so bile njihov zid.

9Njihova moč je bil Kuš in Egipt, ljudi brez števila. Fut in Libija sta jim pomagala.

10In vendar so morale oditi v izgnanstvo. Njihovi otročiči so bili pobiti povsod ob cestnih vogalih; za njihove prvake so kocko metali, njihovi velikaši so bili vkovani v verige.

11Tudi ti boš omamljena, boš podjarmljena, boš pred sovražnikom iskala zavetja.

12Vse tvoje trdnjave so smokve, smokve z zgodnjimi sadeži; ko jih otresajo, padejo v usta temu, ki jih hoče jesti.

13Glej, tvoje ljudstvo, ki ga imaš, so ženske, tvojim sovražnikom so odprta vrata tvoje dežele, ogenj je požrl tvoje zapahe.

14Pripravi si vode za čas, ko boš oblegan; popravi svoje branike, melji glino in gneti ilovko, vzemi v roke kalup za opeko.

15Kljub temu te požre ogenj, te pokonča meč. Kakor kobilice te bo snedel, čeprav bi se množil kakor kobilice,

16čeprav bi bilo tvojih trgovcev, kakor je zvezd na nebu. Kobilice se razlezejo, nato odleté …

17Tvoji čuvarji so kakor kobilice, tvoji uradniki kakor roj kobilic, ki sedé na plotovih, kadar je mraz, ko pa se sonce vzdigne, odleté, in nihče ne ve, kje so.

18O kralj asirski! Zaspali so tvoji pastirji, tvoje izbrane čete počivajo! Tvoje ljudstvo je razkropljeno po gorah in nikogar ni, da bi ga zbral.

19Za tvojo potrtost ni olajšave, za tvojo rano ni leka. Vsi, ki bodo slišali tvojo zgodbo, bodo z rokami ploskali nad teboj, zakaj kdo je, ki ga ni tepla nenehoma tvoja podlost!

← Chapter 2 Jump to: