Nehemiah 6

Slovenian EKU

← Chapter 5 Jump to: Chapter 7 →

1Ko so Sanabalat, Tobija, Arabec Gosem in ostali naši sovražniki slišali, da sem dozidal obzidje in da v njem ni več vrzeli – vendar do tedaj še nisem bil nataknil vratnic v vratih –

2sta mi dala Sanabalat in Gosem sporočiti: »Pridi, snidimo se v kateri izmed vasi na Onski ravnini!« Mislila sta mi kaj hudega storiti.

3Poslal sem k njima sle s sporočilom: »Veliko delo opravljam; zato ne morem iti. Čemu naj zastane delo, če bi ga opustil in šel k vama?«

4Poslala sta k meni štirikrat isti predlog, a jaz sem jima isto odgovarjal.

5In Sanabalat je prav tako petič poslal k meni svojega služabnika z odprtim pismom v roki.

6V njem je bilo pisano: »Med narodi se čuje govorica – in Gosem jo potrjuje – da se mislite ti in Judje upreti, zato da zidaš obzidje, in po teh govoricah hočeš biti njihov kralj;

7celo preroke da si postavil, naj o tebi v Jeruzalemu razglasijo: ‚Kralj je v Judeji!‘ Take govorice bo zdaj kralj slišal. Zato zdaj pridi, da se bomo skupaj posvetovali!«

8Nato sem mu dal naznaniti: »Nič takega se ni zgodilo, kakor ti trdiš, ampak to si si sam izmislil.«

9Vsi ti so nas namreč hoteli prestrašiti, ker so menili: Njih roke bodo opustile delo, tako da se ne bo izvršilo. – »Zdaj pa okrepi moje roke!«

10Prišel sem v hišo Semeja, sinu Dalaja, sinu Metabeelovega, ki se je doma zaprl. Ta je dejal: »Pojdiva skupaj v hišo božjo, v sredino templja, in zapriva tempeljska vrata! Mislijo namreč priti, da te ubijejo; ponoči mislijo priti, da te ubijejo.«

11Odgovoril sem: »Mož, kakršen sem jaz, naj beži? Ali kdo, kakršen sem jaz, gre v tempelj in živi? Ne pojdem.«

12In glej, spoznal sem, da ga ni poslal Bog, ampak da je to prerokovanje o meni izrekel, ker sta ga Tobija in Sanabalat podkupila.

13Bil je podkupljen, da bi se jaz prestrašil in tako storil ter se s tem pregrešil. S tem bi me bili spravili v slab glas in sramoto. –

14»Spominjaj se, moj Bog, Tobija in Sanabalata po teh njunih delih, kakor tudi prerokinje Noadije in drugih prerokov, ki so me hoteli prestrašiti!«

15Obzidje je bilo v dvainpetdesetih dneh petindvajsetega elula dokončano.

16Ko so to slišali vsi naši sovražniki, so se prestrašili vsi narodi okoli nas in bili zelo pobiti; spoznali so, da je bilo to delo dovršeno po našem Bogu.

17In v tistih dneh so judovski odličniki napisali mnogo pisem, ki so odhajala k Tobiju, a Tobijeva so prihajala k njim.

18V Judeji jih je bilo namreč mnogo, ki so se mu s prisego zavezali, ker je bil zet Arejevega sina Sehenija, njegov sin Johanan pa je vzel za ženo hčer Barahijevega sina Mosolama.

19Govorili so tudi vpričo mene o njegovih dobrih lastnostih in mu skrivaj donašali moje izjave. Da bi me ostrašil, je pošiljal Tobija pisma.

← Chapter 5 Jump to: Chapter 7 →