1 Samuel 21

Slovenian SSP

← Chapter 20 Jump to: Chapter 22 →

1Potem je vstal in šel, Jonatan pa je odšel v mesto.

2David je prišel v Nob k duhovniku Ahimélehu. Ta mu je trepetaje prišel naproti in mu rekel: »Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?«

3David je rekel duhovniku Ahimélehu: »Kralj mi je zapovedal neko stvar in mi rekel: ›Nihče naj ničesar ne izve o stvari, za katero te pošiljam in ki sem ti jo zapovedal!‹ Zato sem služabnikom določil ta in ta kraj.

4Zdaj pa, kaj imaš pri roki? Izroči mi pet hlebov kruha ali kar koli se najde!«

5Duhovnik je odgovoril Davidu in rekel: »Navadnega kruha nimam pri roki, zares, samo posvečeni kruh je. Če so se le mladeniči zdržali žensk!«

6David je odgovoril duhovniku in mu rekel: »Zares, ženske so nam odtegnili dan prej in še dan pred njim, kadar sem odhajal na vojsko; telesa mladeničev so bila sveta, ko je bila navadna pot, koliko bolj so posvečeni na telesu danes.«

7Tedaj mu je duhovnik dal posvečenega kruha, kajti ni bilo tam drugega kruha razen hlebov obličja, ki so jih jemali izpred Gospodovega obličja, da so na dan, ko so jih vzeli, položili tja sveži kruh.

8Tisti dan pa se je tam pred Gospodovim obličjem zadrževal eden od Savlovih hlapcev, Doég po imenu, Edómec, nadzornik Savlovih pastirjev.

9David je rekel Ahimélehu: »Nimaš tukaj pri roki sulice ali meča? Nisem namreč vzel v roko ne svojega meča ne svojega orožja, ker je bila kraljeva stvar nujna.«

10Duhovnik je rekel: »Meč Filistejca Goljata, ki si ga ubil v Terebintovi dolini, glej, je zavit v plašč za efódom. Če si ga hočeš vzeti, ga vzemi, kajti ni drugega razen tega.« David je rekel: »Ni mu enakega; daj mi ga!«

11David se je vzdignil in še isti dan pobegnil izpred Savlovega obličja. Prišel je k Ahíšu, kralju v Gatu.

12Služabniki so rekli Ahíšu: »Ali ni to David, kralj dežele? Ali niso temu med rajanjem izmenoma prepevali, rekoč: ›Savel jih je pobil na tisoče, David pa na desettisoče?‹«

13David si je vzel te besede k srcu in se zelo zbal Ahíša, kralja v Gatu.

14Zato je spremenil svoje vedenje pred njihovimi očmi in se delal neumnega v njihovih rokah, praskal po krilih vrat in cedil sline po bradi.

15Ahíš je rekel svojim služabnikom: »Glejte, vidite, da je mož blazen! Zakaj ste mi ga pripeljali?

16Mi mar manjka blaznih, da ste tega pripeljali, da bo blaznel pred mano? Tale naj pride v mojo hišo?«

← Chapter 20 Jump to: Chapter 22 →