2 Chronicles 36

Slovenian SSP

← Chapter 35 Jump to:

1Ljudstvo dežele je vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga namesto njegovega očeta postavilo za kralja v Jeruzalemu.

2Joaház je imel triindvajset let, ko je postal kralj, in tri mesece je kraljeval v Jeruzalemu.

3Egiptovski kralj ga je odstavil v Jeruzalemu, deželi pa je naložil globo sto talentov srebra in talent zlata.

4Potem je egiptovski kralj postavil za kralja nad Judom in Jeruzalemom njegovega brata Eljakíma ter ga preimenoval v Jojakíma. Njegovega brata Joaháza pa je Neho vzel in ga odpeljal v Egipt.

5Jojakím je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga.

6Nadenj je prišel babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal z bronastima verigama, da bi ga odpeljal v Babilon.

7Tudi del opreme iz Gospodove hiše je Nebukadnezar spravil v Babilon in ga postavil v svoj tempelj v Babilonu.

8Druga Jojakímova dela, gnusobe, ki jih je počel, in kaj se mu je pripetilo, glej, je zapisano v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jojahín.

9Jojahín je imel osem let, ko je postal kralj, in tri mesece in deset dni je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh.

10Ko se je leto obrnilo, ga je dal kralj Nebukadnezar pripeljati v Babilon z dragoceno opremo iz Gospodove hiše. Za kralja nad Judom in Jeruzalemom pa je postavil njegovega brata Sedekíja.

11Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu.

12Delal je, kar je hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga. Ni se ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust.

13Vrh tega se je uprl kralju Nebukadnezarju, ki ga je zaprisegel pri Bogu. Otrdil je svoj tilnik in zakrknil srce, da se ni povrnil h Gospodu, Izraelovemu Bogu.

14Tudi vsi vodilni duhovniki in ljudstvo so kopičili nezvestobo, posnemali vse gnusobe narodov in oskrunili Gospodovo hišo, ki si jo je dal posvetiti v Jeruzalemu.

15Gospod, Bog njihovih očetov, jim je po svojih poslancih spet in spet pošiljal opomine, ker se mu je smililo njegovo ljudstvo in njegovo prebivališče.

16Toda zasmehovali so Božje poslance, zaničevali njegove opomine in zasramovali njegove preroke, dokler ni Gospodov srd na ta narod tako vzkipel, da ni bilo več ozdravljenja.

17Tedaj je pripeljal nadnje kralja Kaldejcev in ta je v hiši njihovega svetišča z mečem pobil njihove mladeniče. Prizanesel ni ne mladeniču ne mladenki, ne staremu ne sivolasemu; vse mu je dal v roke.

18Tudi vse posode Božje hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše ter zaklade kralja in njegovih velikašev, vse je spravil v Babilon.

19Zažgali so Božjo hišo, podrli jeruzalemsko obzidje in požgali z ognjem vse palače v njem, da so pokončali vso dragoceno opremo v njih.

20Kar jih je preostalo meču, je odpeljal v ujetništvo v Babilon. Bili so sužnji njemu in njegovim sinovom do začetka perzijskega kraljestva,

21da se je izpolnila Gospodova beseda v Jeremijevih ustih: Dokler dežela ni zadostila za svoje sobote, je morala vse dni, ko je bila opustošena, počivati, dokler se ni dopolnilo sedemdeset let.

22V prvem letu perzijskega kralja Kira je Gospod – da se je izpolnila Gospodova beseda v Jeremijevih ustih – obudil duha perzijskega kralja Kira, da je razglasil po vsem svojem kraljestvu in tudi pisno naznanil:

23»Tako govori perzijski kralj Kir: Vsa kraljestva na zemlji mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi naročil, naj mu sezidam hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdor med vami je iz vsega njegovega ljudstva, naj bo z njim Gospod, njegov Bog, in naj gre …«

← Chapter 35 Jump to: