2 Kings 2

Slovenian SSP

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Ko je Gospod že hotel Elija v viharju vzdigniti v nebo, sta se Elija in Elizej odpravila iz Gilgála.

2Elija je rekel Elizeju: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Betel.« Elizej pa je rekel: »Kakor živi Gospod in kakor živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej v Betel.

3Preroški sinovi, ki so bili v Betelu, so prišli k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«

4Potem mu je rekel Elija: »Elizej, ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Jeriho.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Prišla sta torej v Jeriho.

5Preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so pristopili k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«

6Tedaj mu je rekel Elija: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja k Jordanu.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej oba.

7Tudi petdeset preroških sinov je šlo; obstali so nedaleč stran, ona dva pa sta se ustavila pri Jordanu.

8Elija je vzel svoj plašč, ga zvil in udaril po vodi. In razdelila se je na dvoje, da sta oba lahko šla po suhem čez.

9Ko sta prišla čez, je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe!« Elizej je rekel: »Naj mi pripade, prosim, dvojni delež tvojega duha.«

10Pa je rekel: »Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo.«

11Ko sta šla naprej in se grede pogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjeni konji ter so ju ločili; in Elija se je v viharju vzdignil v nebo.

12Elizej je to videl in je klical: »Moj oče, moj oče, Izraelovo bojno vozovje in njegovi konjeniki!« Potem ga ni več videl; zgrabil je svoja oblačila in jih pretrgal na dva kosa.

13Pobral je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, se vrnil in obstal na bregu Jordana.

14Vzel je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, udaril po vodi in rekel: »Kje je Gospod, Elijev Bog?« In ko je udaril po vodi, se je razdelila na dvoje, da je Elizej lahko šel čez.

15Ko so ga z nasprotne strani videli preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so rekli: »Elijev duh počiva na Elizeju.« Prišli so mu naproti, se mu do tal priklonili

16in mu rekli: »Glej, med tvojimi služabniki je petdeset vrlih mož. Naj gredo in poiščejo tvojega gospodarja. Morda ga je odnesel Gospodov duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.« Pa je rekel: »Nikar jih ne pošiljajte!«

17A silili so vanj, dokler ga ni postalo sram in je rekel: »Pa jih pošljite!« Poslali so torej petdeset mož; ti so ga iskali tri dni, pa ga niso našli.

18Ko so se vrnili k njemu – mudil se je v Jerihi – jim je dejal: »Kaj vam nisem rekel: ›Nikar ne hodite!‹?«

19Meščani so tedaj rekli Elizeju: »Glej, lega tega mesta je, kakor vidi moj gospod, dobra, voda pa je slaba, zato je dežela nerodovitna.«

20Rekel je: »Prinesite mi novo skodelo in denite soli vanjo!« In prinesli so mu to.

21Šel je k studencu, vrgel vanj sol in rekel: »Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne pride iz nje niti smrt niti nerodovitnost!«

22In voda je zdrava do tega dne po besedi, ki jo je govoril Elizej.

23Od tam se je povzpel v Betel. Ko se je vzpenjal po poti, so iz mesta prišli fantiči, se norčevali iz njega in mu rekli: »Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec!«

24Obrnil se je, in ko jih je videl, jih je preklel v Gospodovem imenu. Iz gozda sta prišli dve medvedki in raztrgali dvainštirideset dečkov.

25Od tod je šel na goro Karmel, od tam pa se je vrnil v Samarijo.

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →