Ecclesiastes 1

Slovenian SSP

Jump to: Chapter 2 →

1Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

2»Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«

3Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda, s katerim se muči pod soncem?

4Rodovi odhajajo, rodovi prihajajo, svet pa vedno ostaja.

5Sonce vzhaja, sonce zahaja, hiti proti svojemu kraju, kjer vzhaja.

6Veter piha proti jugu in se obrača proti severu, obrača se, obrača in piha, veter se vedno znova obrača.

7Vse reke tečejo v morje, a morje se ne prenapolni, v kraj, kamor reke teko, tja teko vedno znova.

8Vse reči so utrujajoče, človek jih ne more razložiti. Oko se ne nasiti z gledanjem, uho se ne napolni s poslušanjem.

9Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem.

10Kaj je, o čemer bi se reklo: »Glej, to je novo!« Bilo je že zdavnaj, v vekih, ki so bili pred nami.

11Na prednike ni spomina, tudi na zanamce, ki še bodo, ne bo spomina nanje pri tistih, ki bodo živeli pozneje.

12Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom, v Jeruzalemu.

13Namenil sem se modro preiskati in dognati vse, kar se dela pod nebom. Mučno opravilo je dal Bog ljudem, da se ubadajo z njim.

14Videl sem vsa dela, ki se opravljajo pod soncem: In glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra.

15Kar je ukrivljeno, ne more biti zravnano, kar manjka, ne more biti všteto.

16Govoril sem v svojem srcu in rekel: Glej, poglobil in razširil sem modrost bolj kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, moje srce se je naučilo veliko modrosti in znanja.

17Nato sem obrnil svoje srce, da bi spoznal modrost in znanje, zablode in topost. Spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.

18Kajti kjer je veliko modrosti, je veliko žalosti, kdor si veča znanje, si veča bolečino.

Jump to: Chapter 2 →