Habakkuk 2

Slovenian SSP

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Stopil bom na svojo opazovalnico, postavil se bom na stolp. Oprezoval bom, da vidim, kaj mi bo govoril in kaj naj odvrnem na svojo pritožbo.

2Gospod mi je odgovoril in rekel: Zapiši videnje in vreži ga na plošče, da bo hitel, kdor ga bo bral.

3Kajti še je videnje za določeni čas, bliža se svoji izpolnitvi in ne vara. Če odlaša, ga le čakaj, kajti zagotovo pride, ne bo zamudilo.

4Glej, napihnjena je, njegova duša v njem ni prava, pravični pa bo v svoji veri živel.

5Zares, bogastvo je varljivo, predrzen mož ne bo obstal, tisti, ki odpira svoje žrelo kakor podzemlje in se kakor smrt nikoli ne nasiti, vlači k sebi vse narode in kopiči pri sebi vsa ljudstva.

6Mar ne bodo vsi ti vzdignili proti njemu zbadljivke, posmehljive puščice, in rekli: Gorje mu, kdor kopiči, kar ni njegovo – doklej? –, in se obremenjuje z zaplenitvami!

7Mar ne vstanejo hipoma tvoji upniki, se ne prebudijo tvoji terjalci, in ti boš njihov plen?

8Ker si ti oplenil veliko narodov, bo ves ostanek ljudstev oplenil tebe, zaradi človeške krvi in nasilja nad deželo, mestom in vsemi, ki prebivajo v njem.

9Gorje mu, ki pleni hudobni plen za svojo hišo, da bi svoje gnezdo postavil visoko in ušel roki stiske!

10Svoji hiši si svetoval sramoto, da bi pokončal številne narode; pogubljaš svojo dušo.

11Kajti kamen bo vpil iz zidu in škarnica v ostrešju mu bo odgovarjala.

12Gorje mu, kdor s krvjo zida mesto in s krivico postavlja grad!

13Glej, mar ne prihaja od Gospoda nad vojskami, da se ljudstva trudijo za ogenj in se narodi utrujajo za prazen nič?

14Kajti zemlja se bo napolnila s spoznanjem Gospodovega veličastva, kakor vode pokrivajo morje.

15Gorje mu, kdor nalije svojemu bližnjemu, prilije svoj strup in ga opije, da gleda njegovo nagoto!

16Nasitil se boš s sramoto namesto s častjo, napij se tudi ti in se razgali! Čaša Gospodove desnice se obrača k tebi in sramota bo prišla na tvojo slavo.

17Kajti nasilje nad Libanonom te bo prekrilo, uničevanje živali te bo spodneslo, zaradi človeške krvi in nasilja nad deželo, mestom in vsemi, ki prebivajo v njem.

18Kaj pomaga podoba, če jo upodobi kipar, odlitek, ki uči laži, če kipar zaupa lastnemu kipu, da izdeluje neme malike?

19Gorje mu, kdor pravi lesu: »Zbudi se!« in nememu kamnu: »Vstani!« Mar te bo učil? Glej, prevlečen je z zlatom in s srebrom, a nobenega diha ni v njem.

20Gospod pa je v svojem svetem templju, umolkni pred njim, vsa zemlja!

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →