Mark 4

Slovenian SSP

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →

1Spet je začel učiti ob jezeru. Pri njem se je zbrala zelo velika množica, tako da je stopil v čoln in sedel v njem na jezeru, medtem ko je bila vsa množica na kopnem pri jezeru.

2Veliko jih je učil v prilikah in jim med svojim poučevanjem govoril:

3»Poslušajte! Sejalec je šel sejat.

4Pri sejanju je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale.

5Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.

6Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.

7Spet drugo je padlo med trnje, in trnje je zrastlo ter ga zadušilo, da ni obrodilo sadu.

8Druga semena pa so padla na dobro zemljo, rastla, se množila in dajala sad; eno je obrodilo trideseternega, drugo šestdeseternega in spet drugo stoternega.«

9In govoril je: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

10Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili skupaj z dvanajsterimi okrog njega, vprašali, kaj pomenijo prilike.

11In govoril jim je: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje v prilikah,

12da gledajo, gledajo – pa ne vidijo, poslušajo, poslušajo – pa ne doumejo, da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti. «

13In govoril jim je: »Te prilike ne razumete? Kako boste potem doumeli vse prilike?

14Sejalec seje besedo.

15Ob poti, kjer se seje beseda, so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan in izruje vanje vsejano besedo.

16Posejani na kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo,

17a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo.

18Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo,

19toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna.

20V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslušajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eni trideseternega, drugi šestdeseternega in spet drugi stoternega.«

21In govoril jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na podstavek?

22Nič namreč ni skrito, če ne zato, da bi bilo razodeto, in nič ni postalo zakrito, če ne zato, da bi prišlo na dan.

23Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša!«

24In govoril jim je: »Pazíte, kaj poslušate! S kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo in še navrglo se vam bo.

25Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.«

26In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.

27Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.

28Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.

29Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.«

30In govoril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo?

31Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji.

32Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.«

33V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati.

34Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim učencem je posebej vse razlagal.

35Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!«

36Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim.

37Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode.

38On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?«

39In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina.

40Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«

41Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →