Matthew 8

Slovenian SSP

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →

1Ko je prišel z gore, so ga spremljale velike množice.

2In glej, pristopil je gobavec, se poklonil pred njim do tal in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.«

3Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In pri priči je bil očiščen gob.

4Nato mu je Jezus rekel: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«

5Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil

6ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.«

7Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.«

8Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.

9Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.«

10Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere!

11Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.

12Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

13Stotniku pa je Jezus rekel: »Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.

14Ko je Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča leži in ima vročico.

15Dotaknil se je njene roke in vročica jo je pustila. Vstala je in mu stregla.

16Ko se je zvečerilo, so privedli k njemu veliko obsedenih. Z besedo je izgnal duhove in ozdravil vse bolnike.

17Tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: On je odvzel naše slabosti in odnesel naše bolezni.

18Ko je Jezus zagledal okrog sebe množico, je velel odriniti na drugo stran.

19Tedaj je pristopil neki pismouk in mu rekel: »Učitelj, za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.«

20Jezus mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«

21Nekdo drug izmed njegovih učencev pa mu je rekel: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«

22Jezus mu je dejal: »Hôdi za menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve!«

23Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim.

24Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal.

25Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!«

26Dejal jim je: »Kaj se bojite, maloverni?« Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina.

27Ljudje pa so se začudili in govorili: »Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?«

28Ko je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta mu iz grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti.

29Zavpila sta in rekla: »Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?«

30Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj.

31Demoni so ga prosili: »Če nas hočeš izgnati, nas pošlji v čredo svinj!«

32Rekel jim je: »Pojdite!« Šli so torej ven in vstopili v svinje. In glej, vsa čreda svinj je planila po bregu v jezero in v vodi poginila.

33Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih.

34Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev.

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →