bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian SSP
/
Numbers 32
Numbers 32
Slovenian SSP
← Chapter 31
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 33 →
1
Rubenovi in Gadovi sinovi so imeli veliko živine, silno množino. Ogledali so si jazêrsko in gileádsko deželo in glej, ta kraj je bil kraj za živino.
2
Gadovi in Rubenovi sinovi so torej prišli in rekli Mojzesu, duhovniku Eleazarju in knezom skupnosti tole:
3
»Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra, Hešbón, Elalé, Sibma, Nebó in Beón,
4
dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela za živino; in tvoji služabniki imajo živino.«
5
In rekli so: »Če smo našli naklonjenost v tvojih očeh, daj to deželo v posest svojim služabnikom; ne vôdi nas čez Jordan!«
6
Mojzes je rekel Gadovim in Rubenovim sinovom: »Vaši bratje naj gredo v boj, vi pa boste ostali tukaj?
7
Zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli čez v deželo, ki jim jo je dal Gospod?
8
Tako so delali vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée ogledovat deželo.
9
Prišli so do Eškólske doline in si ogledali deželo, a so odvrnili srce Izraelovih sinov, da niso hoteli iti v deželo, ki jim jo je dal Gospod.
10
In tisti dan se je vnela Gospodova jeza; prisegel je in rekel:
11
›Možje, ki so odšli iz Egipta – dvajsetletni in starejši –, nikoli ne bodo videli zemlje, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker se me niso zvesto držali
12
razen Kenázovca Kaléba, Jefunéjevega sina, in Nunovega sina Józueta, kajti zvesto sta se držala Gospoda.‹
13
In vnela se je Gospodova jeza nad Izraelom, da jim je dal štirideset let bloditi po puščavi, dokler ni preminil ves tisti rod, ki je delal hudo v Gospodovih očeh.
14
In glej, stopili ste na mesto svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate silno Gospodovo jezo proti Izraelu.
15
Kajti če se obrnete od njega, bo storil, da bo Izrael še naprej ostal v puščavi; tako boste uničili vse to ljudstvo.«
16
Tedaj so pristopili k njemu in rekli: »Tu bomo postavili ovčje ograde za svojo živino in mesta za svoje otroke.
17
Mi bomo pripravljeni, da gremo opasani za boj pred Izraelovimi sinovi, dokler jih ne pripeljemo v njihov kraj; naši otroci pa naj ostanejo v mestih, utrjenih pred prebivalci te dežele.
18
Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler vsak izmed Izraelovih sinov ne dobi v last svoje dediščine.
19
Saj ne dobimo z njimi dediščine onstran Jordana in tam naprej, kajti pripadla nam je dediščina tostran Jordana, na vzhodu.«
20
Mojzes jim je rekel: »Če storite tako, če pojdete opasani za boj na vojno pred Gospodom,
21
in bo vsak vaš bojevnik šel prek Jordana pred Gospodom, dokler ne prežene izpred sebe svojih sovražnikov,
22
in se vrnete šele potem, ko bo dežela osvojena pred Gospodom, boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom; in ta dežela naj vam bo v dedno posest pred Gospodom.
23
Če pa ne storite tako, glejte, ste grešili proti Gospodu in vedite, da vas bo vaš greh našel.
24
Postavite si mesta za svoje otroke in ograde za svojo drobnico, toda storite, kar je prišlo iz vaših ust!«
25
Gadovi in Rubenovi sinovi so rekli Mojzesu tole: »Tvoji služabniki bodo storili, kakor zapoveduje moj gospod.
26
Naši otroci, žene, črede in vsa živina naj ostanejo v gileádskih mestih,
27
tvoji služabniki pa pojdejo, vsi vojaško opasani, pred Gospodom v boj tako, kakor pravi moj gospod.«
28
Nato je Mojzes glede njih zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in poglavarjem očetnih hiš rodov Izraelovih sinov.
29
Rekel jim je: »Če bodo šli Gadovi in Rubenovi sinovi z vami čez Jordan vsi opasani za boj pred Gospodom, jim, potem ko bo dežela pred vami osvojena, dajte gileádsko deželo v dedno posest.
30
Če pa ne bodo šli oboroženi z vami čez, naj dobijo svoj del posesti med vami v kánaanski deželi.«
31
Gadovi in Rubenovi sinovi so odgovorili in rekli: »Storili bomo tako, kakor je Gospod govoril tvojim služabnikom.
32
Opasani za boj pred Gospodom bomo šli čez v kánaansko deželo, toda za nas je dedna posest, ki jo bomo vzeli v last, onstran Jordana.«
33
Tedaj jim je Mojzes dal, Gadovim in Rubenovim sinovom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja, kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna, kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo in njena mesta z ozemlji, mesta po deželi naokrog.
34
In Gadovi sinovi so pozidali Dibón, Atarót, Aroêr,
35
Atrót Šofán, Jazêr, Jogbóho,
36
Bet Nimro, Bet Harám, utrjena mesta in ovčje ograde.
37
Rubenovi sinovi pa so pozidali Hešbón, Elalé, Kirjatájim,
38
Nebó, Báal Meón – s spremenjenimi imeni – in Sibmo. Mestom, ki so jih pozidali, so dali imena.
39
Sinovi Manásejevega sina Mahírja so šli v Gileád, ga zavzeli in pregnali Amoréjce, ki so bili tam.
40
Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta se je tam naselil.
41
Manásejev sin Jaír je šel in zavzel njihove vasi in jih imenoval Jaírove vasi.
42
Šel je tudi Nobah in zavzel Kenát z njegovimi naselji; po svojem imenu mu je dal ime Nobah.
← Chapter 31
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 33 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36