1 Corinthians 13

Slovenian 2014 (Chráskov Prevod)

← Chapter 12 Jump to: Chapter 14 →

1Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale.

2In ko bi imel proroštvo in bi vedel vse skrivnosti in imel vse spoznanje, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem.

3In ko bi porazdal v živež ubogim vse, kar imam, in ko bi dal svoje telo, da zgorim, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi.

4Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, se ne napihuje,

5ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega,

6ne veseli se krivice, a veseli se resnice;

7vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša.

8Ljubezen nikoli ne mine; če pa so darovi proroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo, ali spoznanje, preide.

9Le po nekoliko namreč spoznavamo in le po nekoliko prorokujemo;

10kadar pa pride, kar je popolno, tedaj premine ta nepopolnost.

11Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok; odkar sem pa mož, sem opustil, kar je otročjega.

12Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo, kakor v uganki, takrat pa bomo z licem v lice; sedaj spoznavam le nekoliko, takrat pa spoznam popolnoma, kakor sem bil tudi jaz spoznan.Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.

13Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.

← Chapter 12 Jump to: Chapter 14 →