2 Corinthians 11

Slovenian 2014 (Chráskov Prevod)

← Chapter 10 Jump to: Chapter 12 →

1O, da bi me trpeli malo v moji nespameti! Pa saj me tudi potrpite.

2Kajti vnet sem za vas z Božjo gorečnostjo, ker sem vas zaročil enemu možu, da vas privedem kot čisto devico Kristusu.

3Bojim se pa, da se ne bi, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, nekako tudi pokvarile misli vaše in se odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa.

4Kajti ko bi ta, ki prihaja, oznanjeval drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali ko bi prejemali drugega duha, ki ga niste prej prejeli, ali drugačen evangelij, ki ga niste sprejeli, lepo bi to trpeli.

5Mislim namreč, da v ničemer nisem manjši od onih prevelikih apostolov.

6Čeprav pa sem neuk v govoru, vendar nisem v znanju; ali v vsem smo znani pri vseh med vami.

7Ali pa sem storil greh, sam sebe ponižujoč, da se vi povišate, ker sem vam brezplačno oznanil Božji evangelij?

8Druge cerkve sem slekel, vzemši plačilo od njih, da morem služiti vam,

9in ko sem bil pri vas in sem stradal, nisem bil nikomur nadležen. Kolikor mi je namreč manjkalo, so doložili bratje, ki so prišli od Macedonije; in v vsem sem se zdržal brez nadlege vam in se še zdržim.

10Kakor je resnica Kristusova v meni, te hvale mi nihče ne vzame v krajih ahajskih.

11Zakaj? ker vas ne ljubim? Bog ve.

12Kar pa delam, še bom delal, da odvzamem priložnost tistim, ki priložnosti iščejo, da bi se, v čemer se hvalijo, pokazali take kakor tudi mi.

13Kajti taki so krivi apostoli, ukanljivi delavci, izpreminjajoči se v apostole Kristusove.

14In ni čuda, zakaj sam satan se izpreminja v angela svetlobe.

15Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi izpreminjajo v služabnike pravičnosti; katerih konec bode po njih delih.

16Zopet pravim: Nihče naj ne misli, da sem nespameten. Če pa vendar mislite, pa me tudi sprejmite kakor nespametnega, da se nekoliko tudi jaz pohvalim.

17Kar zdaj govorim, ne govorim po Gospodu, ampak kakor v nespameti, v svesti si, da se smem hvaliti.

18Ko se mnogi hvalijo po mesu, naj se tudi jaz pohvalim.

19Kajti radi prenašate nespametne, ko ste sami pametni.

20Prenašate namreč, če vas kdo usužnuje, če vam kdo pojeda, če kdo jemlje, če se kdo povzdiguje, če vas kdo v lice bije.

21Na sramoto priznavam: za to smo pa bili preslabi. V čemer je pa kdo drzen (po nespameti govorim), drzen sem tudi jaz.

22Hebrejci so? Tudi jaz sem. Izraelci so? Tudi jaz sem. Seme Abrahamovo so? Tudi jaz sem.

23Služabniki Kristusovi so? (Ne govorim po pameti:) Še bolj jaz: v trudih sem bil obilneje, v ječah obilneje, v udarcih neizmerneje, v smrti mnogokrat.

24Od Judov sem jih dobil petkrat po štirideset brez ene,

25trikrat so me šibali, enkrat kamenali, trikrat se je z menoj ladja razbila, noč in dan sem prebil sredi valov;

26potoval sem mnogokrat, bil sem v nevarnostih od voda, v nevarnostih od razbojnikov, v nevarnostih od rojakov, v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med krivimi brati:

27v trudu in težavi, dostikrat v nespavanju, v lakoti in žeji, čestokrat v postu, v mrazu in goloti.

28Razen tega, kar je zunanjega, je vsakdanji naval do mene, skrb za vse cerkve.

29Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo?

30Če se je treba hvaliti, hvalil se bom s tem, kar se tiče moje slabosti.

31Bog in Oče Gospoda našega Jezusa, ki je hvaljen na veke, ve, da ne lažem.

32V Damasku je dal namestnik kralja Areta zastražiti mesto Damaščanov, hoteč me ujeti;pa skozi okno v košu so me po zidu spustili, in tako sem ubežal njegovim rokam.

33pa skozi okno v košu so me po zidu spustili, in tako sem ubežal njegovim rokam.

← Chapter 10 Jump to: Chapter 12 →