Ephesians 4

Slovenian 2014 (Chráskov Prevod)

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →

1Prosim vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da živite dostojno poklicu, ki ste ž njim bili poklicani,

2z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo, prenašajoč se med seboj v ljubezni,

3skrbno si prizadevajoč, ohraniti edinost Duha v vezi miru.

4Eno je telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju poklica svojega;

5en Gospod, ena vera, en krst;

6en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh nas.

7Vsakemu pa izmed nas je dana milost po meri daru Kristusovega.

8Zato pravi: „Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem“.

9Tisto pa: Šel je v višavo, kaj je drugega, nego da je tudi šel prej doli v spodnje kraje zemlje?

10On, ki je šel doli, je tisti, ki je šel tudi gori nad vsa nebesa, da bi vse napolnil.

11In on je dal nekatere za apostole, nekatere za proroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike,

12v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega,

13dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove,

14da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje;

15temuč da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus;

16iz katerega vse telo, združeno in zedinjeno po pripomoči slehernega člena, po delovanju v meri vsakega uda rast telesa vrši v napredek svoj, v ljubezni.

17To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti srca svojega,

18otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca,

19ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.

20Vi pa se niste tako naučili Kristusa,

21ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu:

22da ste slekli z ozirom na prejšnje življenje starega človeka, ki gine po slah prevare,

23a da se obnavljate v duhu uma svojega,

24in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice.

25Zato, iznebivši se laži, govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj.

26Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo,

27in ne dajte prostora hudiču.

28Kdor je kradel, ne kradi več, temuč trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu.

29Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da dá milost poslušalcem.

30In ne žalite svetega Duha Božjega, ki ste ž njim zapečateni za odrešenja dan.

31Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobnostjo vred.Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.

32Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →