Luke 2

Slovenian 2014 (Chráskov Prevod)

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

2To popisovanje je bilo prvo, ko je vladal v Siriji Cireniji.

3In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.

4Napoti pa se tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,

5da se zapiše z Marijo, zaročeno mu ženo, ki je bila noseča.

6Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se dopolnijo dnevi, da porodi.

7In rodi sina svojega prvenca ter ga povije v plenice in ga položi v jasli, ker jima ni bilo prostora v prenočišču.

8In pastirji so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo.

9In angel Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije, in silno se prestrašijo.

10In angel jim reče: Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu:

11Ker vam se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

12In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito, ležeče v jaslih.

13In hipoma se pokaže z angelom množica nebeške vojske, ki so hvalili Boga in govorili:

14Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

15In zgodi se, ko odidejo angeli od njih v nebesa, pa reko pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je oznanil Gospod.

16In pridejo jadrno in najdejo Marijo in Jožefa in dete, da leži v jaslih.

17Ko ga pa vidijo, oznanijo vest, ki jim je bila povedana o tem detetu.

18In vsi, ki slišijo, se čudijo temu, kar jim pripovedujejo pastirji.

19Marija pa ohrani vse te besede, premišljujoč jih v srcu svojem.

20In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.

21In ko se dopolni osem dni, da ga obrežejo, mu dado ime Jezus, katero je bil imenoval angel, preden je bil spočet v telesu.

22In ko se jima dopolnijo dnevi očiščevanja po postavi Mojzesovi, ga prineso v Jeruzalem, da ga postavijo pred Gospoda,

23kakor je pisano v postavi Gospodovi: „Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu“,

24in da opravijo daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča.

25In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove, in sveti Duh je bil nad njim.

26In sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega.

27In pride po Duhu v tempelj. In ko prineso starši otroka Jezusa v tempelj, da opravita zanj po šegi postave,

28ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče:

29Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru,

30ker so videle oči moje zveličanje tvoje,

31ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov,

32luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela.

33In njegov oče in mati njegova se čudita temu, kar se je govorilo o njem.

34In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo

35(a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.

36In bila je tu prorokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu. Ta je učakala visoko starost: ko je bila živela z možem sedem let po devištvu svojem,

37je bila zdaj vdova okoli štiriinosemdesetih let. Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan.

38In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.

39In ko vse po postavi Gospodovi izvrše, se vrnejo v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.

40A dete je raslo in se krepilo v duhu in se napolnjevalo modrosti, in milost Božja je bila ž njim.

41In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik.

42In ko mu je bilo dvanajst let in so šli v Jeruzalem po navadi tega praznika, je šel ž njimi.

43In ko so dopolnili praznične dni in se napotili domov, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu; in njegovi starši tega niso vedeli.

44Misleč pa, da je pri potni druščini, preideta dan hodá in ga iščeta pri sorodnikih in pri znancih.

45In ko ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga iščeta.

46In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v templju, kjer je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal.

47Čudili so se pa vsi, ki so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.

48In ko ga ugledata, se zavzameta, in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.

49On jima pa reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?

50In ona nista razumela besede, ki jo je jima rekel.

51Ter gre ž njima in pride v Nazaret, in bil jima je pokoren. In mati njegova je hranila vse te besede v srcu svojem.In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

52In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

Recommended Reading

Commentary Luke Commentaries → Devotional Luke Devotional Guide → Get This Bible Slovenian (Chráskov Prevod) Study Bible →