Romans 15

Slovenian 2014 (Chráskov Prevod)

← Chapter 14 Jump to: Chapter 16 →

1Dolžni pa smo mi, ki smo močni, nositi slabosti slabotnih in ne samim sebi pogodu delati.

2Vsak izmed vas bodi bližnjemu pogodu, v dobro, za njegov napredek.

3Kajti tudi Kristus ni sebi pogodu storil, temuč kakor je pisano: „Zasramovanje tistih, ki so tebe zasramovali, je zadelo mene“.

4Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje.

5A Bog potrpežljivosti in tolažbe vam daj ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu,

6da enodušno, z enimi usti slavite Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa.

7Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v slavo.

8Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zavoljo resnice Božje, da bi potrdil obljube, dane očetom,

9pogani pa da zavoljo usmiljenja proslavljajo Boga, kakor je pisano: „Zato te bom pripoznaval med pogani in imenu tvojemu prepeval“.

10In zopet pravi: „Veselite se, pogani, ž njegovim ljudstvom“.

11In zopet: „Hvalite Gospoda, vsi pogani, in slavite ga, vsa ljudstva“.

12In zopet Izaija pravi: „Pride korenina Jesejeva in on, ki vstane, da gospoduje poganom; vanj bodo upali pogani“.

13Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da ste prebogati v upanju, v moči svetega Duha.

14Prepričan sem pa, bratje moji, tudi jaz sam za vas, da ste tudi vi sami polni dobrote, napolnjeni vsakega znanja, sposobni tudi drug drugega opominjati.

15Pa sem vam po nekoliko drzneje pisal, da vam oživim v spominu to, kar že veste, zaradi milosti, ki mi jo je dal Bog,

16da bi bil služabnik Kristusa Jezusa za pogane, opravljajoč sveto službo evangelija Božjega, da postane daritev poganov prijetna, posvečena v svetem Duhu.

17Imam se torej s čim hvaliti v Kristusu Jezusu v tem, kar zadeva Boga.

18Kajti ne drznem se govoriti kaj, česar ni napravil Kristus po meni za izpreobrnjenje poganov k poslušnosti, z besedo in z dejanjem,

19v moči znamenj in čudežev, v moči svetega Duha; tako da sem od Jeruzalema in po sosednjih krajih tja so Ilirije povsod razširil evangelij Kristusov;

20pri tem pa mi je bilo najbolj do tega, da ne oznanjam evangelija tam, kjer se je že imenoval Kristus, da bi ne zidal na tuji podlagi,

21marveč kakor je pisano: „Katerim se ni oznanilo o njem, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli“.

22To me je tudi najbolj oviralo, da nisem prišel k vam.

23Sedaj pa, ko mi ni več mesta v teh krajih, željo pa imam priti k vam že več let,

24kadar pojdem na Špansko, pridem k vam. Upam vas namreč videti, potujoč skozi Rim, in da me boste spremili tja, ko se pri vas prej nekoliko poživim.

25Sedaj pa potujem v Jeruzalem služit svetim.

26Macedonija in Ahaja sta namreč sklenili nabrati nekak sklad za uboge onih svetih, ki so v Jeruzalemu.

27Tako sta sklenili, in tudi dolžni sta jim: kajti če so pogani postali deležniki njih duhovnih stvari, so jim dolžni tudi v telesnih stvareh postreči.

28Ko torej to izvršim in jim zapečatim ta sad ljubezni, odpotujem preko vas na Špansko.

29Kadar pa pridem k vam, vem, da pridem v obilosti blagoslova Kristusovega.

30Prosim pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni Duha, da se borite z menoj vred v molitvah zame k Bogu:

31da se rešim tistih, ki ne verujejo v Judeji, in da bode moja služba, ki me pelje v Jeruzalem, prijetna svetim;

32da v radosti pridem k vam po volji Božji in si skupaj z vami odpočijem.A Bog miru bodi z vsemi vami. Amen.

33A Bog miru bodi z vsemi vami. Amen.

← Chapter 14 Jump to: Chapter 16 →