bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Luke 24
Luke 24
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
1
Prvi dén pa po sobotti vgojdno rano so šle k grobi, i nesle so z sebom začimbo, štero so pripravile, i nike drüge ešče ž njimi.
2
Najšle so pa kamen odválani od groba.
3
I notri idôče, nej so najšle Gospon Jezuša têlo.
4
I zgôdilo se je, gda bi se one starale nad têm: ovo dvá možá sta postanola kre njih vu bliskajôčem gvanti.
5
Gda bi se pa one bojale i nagnole bi obráz vu zemlo, erkla sta njim: ka íščete toga živôčega med mrtvimi?
6
Nega ga eti, nego je gori stano. Spômente se, ka vám je gúčao ešče bodôči vu Galilei.
7
Govoréči: ka je potrêbno Siná človeka dati vu roké grêšni lüdi, i raspéti ga, i na trétji dén gori stánoti.
8
I spômenole so se ž njegovi rêči.
9
I povrnole so se od groba i eta vsa so nazvêstile tim edenájsetim i vsêm tim drügim.
10
Bilé so pa Mária Magdalêna, i Johanna, i Mária, Jakubova mati, i te drüge ž njimi, štere so pravile eta apoštolom.
11
I vidile so se njim, liki zblôdnost, reči njihove, i nej so njim vervali.
12
Peter pa gori stanovši bêžao je k grobi, i nagnovši se, vido je prtí položene same; i odíšao je pri sebi se čüdivajôči nad tém, štero se je zgôdilo.
13
I ovo dvá ž njih sta šla vu onom dnévi v mesto, štero je na šéstdesét bežájov od Jerušálema, komi je imé Emauš.
14
I onedva sta si zgučávala med sebom od vsê tisti, štera so se zgôdila.
15
I prigôdilo se je, gda bi si zgučávala i spitávala, i sám Jezuš se približavši k njima, na vküp je šô ž njima.
16
Očí njidva so pa zdržavane bilé, da bi ga nê poznala.
17
Erčé pa njima: kákše rečí se tô, štere prôti eden drügomi mečeta hodéča, i sta žalostna?
18
Odgovoréči pa eden, komi je imé Kleofáš, erčé njemi: tí si sám tühénec vu Jerušálemi i neznaš, štera so se zgôdila v njem v eti dnévi?
19
I erčé njim: štera? Oneva sta pa erkla njemi: Od Jezuša Názarenskoga, kí je bio prorocki môž zmožen vu deli i v rêči pred Bogom i vsêm lüdstvom.
20
Kakda so ga tá dáli vládnicke popovski i poglavnícke naši na sôdbo te smrti, i ráspili so ga.
21
Mí smo se pa vüpali, kâ on bode, kí odküpi Izraela. Ali ze vsêm etim ete je te trétji dén že dnes, kak so eta včinjena.
22
Ali i žene níke z nás so nás sasile, štere so vgojdno rano pri grobi bilé.
23
I, geto so nej najšle têlo njegovo, prišle so govoréče: ka so vidênje angelov vidile, kí so pravili: ka on živé.
24
I odíšli so niki onih, kí so z nami, k grobi, i najšli so tak, liki so i te žene povedale; njega so pa nej vidili.
25
I on njim je erkao: oh nespametni i vükoga srcá vervati vsa, štera so pravili prorocke!
26
Nejli je potrebno bilô ta trpeti Kristuši, i tak notri idti vu díko svojo?
27
I začnovši od Môšeša i od vsê prorokov, razkládao je njim vsa ona písma, štera so od njega písana.
28
I približávali so se k mesti, v štero so šli. I on se je držao, liki dabi dale šteo idti.
29
I priprávlala sta ga govoréča: ostani z nami, ár je sunce že k večéri, i dén se je nagno. I notri je šô, da bi ž njima ostano.
30
I zgôdilo se je, gda bi si doli seo ž njima, vzéo je krüh, blagoslovo ga je, vlomo ga je, i dáo ga je njima.
31
Njidva oči so se pa ôdprile, i poznala sta ga; i on se je nevidôči napravo pred njima.
32
I erkla sta eden drügomi: jeli je nej náj srcé gorelo vu nama, gda je nama gúčao na pôti, i gda nama je razkládao písma?
33
I, gori stanovši vu onoj vöri, povrnola sta se v Jerušálem; i najšla sta vküp správlene ti edenájset, i kí so ž njimi bili.
34
Govoréči: kâ je gori stano Gospôd zaistino, i skázao se je Šimoni.
35
I oneva sta pripovidávala, štera so se na pôti zgôdila, i kakda je spoznani od njidva vu lámanji Krüha.
36
Gda bi si pa eta oni gúčali, Jezuš sám je postano na srêdi med njimi, i erčé njim: mér vám bojdi.
37
Prestrašivši se pa, i bojéči včinjeni štímali so, kâ dühá vidijo.
38
I erčé njim: ka ste se zburkali, i zakaj zhájajo gori etakše misli vu srcáj vaši?
39
Glédajte roké moje i nogé moje, kâ sem jas. Šlátajte me, i glédajte. Ár düh mesá i kôst nema, liki mené vidite meti.
40
I eta govoréči pokázao njim je roké i nogé.
41
Gda bi pa ešče nê vervali od radosti, i čüdivali bi se, erčé njim: máte kâ jejstvine eti?
42
Oni so pa podali njemi eden táo pečene ribe i mestovnoga medü.
43
I vzéo je, i jo je pred njimi.
44
Erčé pa njim: ete so one reči, štere sem vám gúčao, gda sem ešče z vami bio: kâ se je potrêbno spuniti vsemi, štera so písana vu právdi Môšešovoj, i v prorokáj, i v Žoltári od méne.
45
Teda je ôdpro njim pamet, da bi razmeli písma.
46
I erčé njim: kâ je tak pisano, i tak je potrêbno bilô trpeti Kristuši, i gori stánoti od mrtvi na trétji dén.
47
I predgatí vu imêni njegovom pokôro i odpüščanje grêhov med vsêmi národmi začnovši od Jerušálema.
48
Ví ste pa svedocke vsega toga.
49
I ovo jas pošlem vám obečanje Očé mojega. Ví pa sêdte vu mestí Jerušálemskom, dokeč ne bodte oblečení z možnostjom od visíne.
50
Vö je je pa pelao vu Betánio; i pozdignovši roké svoje, blagoslovo je je.
51
I včinjeno je, gda bi je on blagoslávlao, lôčo se je od njíh, i gori je nešeni vu nébo.
52
I oni so ga molili i nazáj so se povrnoli v Jerušálem z velikov radostjov.
53
I bili so vseskôs vu cérkvi hvaléči i blagoslávlajôči Bogá. Amen!
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24