Romans 5

Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))

← Chapter 4 Jump to: Chapter 6 →

1Pravični včinjeni záto z vere mér mámo pri Bôgi po Gospodni našem Jezuši Kristuši.

2Po kom smo i pristôpanje dôbili z verov k toj milošči; vu šteroj stojímo: i hválimo se pod vüpanjem díke Bože.

3Nej samo tô pa; nego se hválimo i vu nevoláj znajôči, ka nevola trplivost správla.

4Trplivost pa sküšanje, sküšanje pa vüpanje;

5Vüpanje pa ne osramotí záto; kâ je lübézen Boža vö vlijána vu srcáj naši po S. Dühi; kí nám je dáni.

6Ár je ešče i Kristuš, gda smo mí nemočni bilí, pôleg vrêmena za te nepobožne mr’u.

7Geto teško ešče za pravičnoga što merjé. Ár za dobroga bi léhko što smeo mrêti.

8Bôg pa svojo k nám lübezen vetom preporáča: kâ, gda smo ešče mi grêšnicke bilí, Kristuš je že te za nás mr’u.

9Od koga bole záto, pravični včinjeni zdaj vu krvi njegovoj se zdržimo po njem od srditosti.

10Či záto, protivnícke bodôči, smo se z Bogom zmérili po smrti Siná njegovoga: od koga bole zmérjeni se obdržimo požítki njegovom.

11Nej samo tô pa; nego i hválimo se vu Bôgi po Gospodni našem Jezuši Kristuši; po kom smo zdaj zmérjenjé vzéli.

12Za toga volo liki je po ednom človeki grêh vu svêt notri príšao, i po grêhi smrt, i tak je na vse lüdí ta smrt prišla, v kom so vsi pregrêšili.

13Ár je do právde grêh bio na svêti: grêh se pa ne račúna notri; gde nega právde.

14Nego kralüvala je smrt od Ádama notri do Môšeša i nad onimi; ki so nej pregrêšili k priglíhnosti prestoplenjá Ádamovoga; kí je példa toga prišestnoga.

15Ali nej je, kak grêh, tak i dár. Ár či je po ednoga spadáji vnogo mrlo: od koga bole je milošča Boža i dár vu milošči ednoga človeka Jezuš Kristuša na vnôge razíšao.

16Ali nej je tak dár: liki toga ednoga, kí je po spadáji pregrêšo, dugovánje. Ár istina sôdba je z ednoga spadája na skvarjenjé: dár pa z vnôgi spádajov na pravičnost.

17Ár či je po toga ednoga spadáji smrt kralüvala po ednom: od koga bole, kí obilnost milošče i dár pravice jemléjo, vu žítki kralüvali bodo po ednom Jezuši Kristuši.

18Záto liki je po ednoga spadáji na vse lüdi smrt prišla na skvarjenjé: tak i po ednoga pravičnosti je na vse lüdí milošča prišla na pravičnost žítka.

19Ár liki so po neokornosti ednoga človeka grêšnicke postanoli vnôgi: tak i po pokornosti toga ednoga pravični bodo vnôgi.

20Právda je pa pôleg toga notri prišla: naj obiljáva grêha spadáj. Gde je pa obiljávao grêh: tam je bole obiljávala milošča;

21Da, liki je kralüvao grêh k smrti, tak bi i milošča kralüvala po pravici na žitek vekivečni po Jezuši Kristuši Gospodni našem.

← Chapter 4 Jump to: Chapter 6 →