Luke 17

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 16 Jump to: Chapter 18 →

1Rekel je svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo, toda gorje tistemu, po katerem pride!

2Bolje je zanj, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, kakor da pohujša enega teh malih.

3Varujte se! Če tvoj brat greši, ga posvári, in če se spreobrne, mu odpústi.

4Če greši sedemkrat na dan zoper tebe in se sedemkrat na dan obrne k tebi ter reče: ‘Žal mi je,’ mu odpústi.«

5Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!«

6Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno in bi rekli tej murvi: ‘Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,’ bi vam bila pokorna.

7Kdo izmed vas bo svojemu hlapcu, ki orje ali pase, rekel, ko pride s polja: ‘Pridi brž in sédi za mizo!’?

8Mar mu ne bo rekel: ‘Pripravi mi kaj za večerjo. Prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem, nato boš ti jedel in pil.’

9Se mar zahvaljuje hlapcu, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano?

10Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ‘Nekoristni hlapci smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.’«

11Ko je potoval v Jeruzalem, je šel po poti med Samaríjo in Galilejo.

12Ob prihodu v neko vas mu je prišlo nasproti deset gobavcev. Od daleč so se ustavili

13in na ves glas zavpili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!«

14Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« Med potjo so bili ozdravljeni.

15Ko pa je eden izmed njih videl, da je ozdravel, se je vrnil in na ves glas slavil Boga.

16Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan.

17Jezus pa je rekel: »Mar ni bilo deset ozdravljenih? Kje pa je onih devet?

18Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?«

19Nato mu je rekel: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«

20Ko so ga farizeji vprašali, kdaj pride božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost.

21Tudi ne bodo govorili: ‘Glejte, tukaj je,’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo je med vami.«

22Učencem pa je rekel: »Prišel bo čas, ko boste želeli videti enega izmed dni Sinu človekovega, pa ga ne boste videli.

23Govorili vam bodo: ‘Glejte, tam je,’ ali ‘Glejte, tukaj je.’ Ne hodíte tja in ne nasedajte jim!

24Kakor namreč blisk posveti od enega konca neba do drugega, tako bo tudi Sin človekov prišel na svoj dan.

25Prej pa bo moral veliko trpeti in biti zavržen od tega rodu.

26Kakor je bilo v Nóetovem času, takó bo tudi v dneh Sina človekovega:

27jedli so, pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Nóe v ladjo; tedaj je prišel potop in je vse pokončal.

28Podobno bo, kakor je bilo v Lotovem času: jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili in zidali,

29toda na dan, ko je šel Lot iz Sódome, sta padala z neba ogenj in žveplo in vse pokončala.

30Takó bo tudi tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.

31Kdor bo tisti dan na strehi, svoje stvari pa bo imel v hiši, naj ne hodi ponje, in kdor bo na polju, naj se ne vrača domov.

32Spomnite se Lotove žene!

33Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil.

34Povem vam: tisto noč bosta dva na eni postelji; Bog bo enega sprejel, drugega pustil.

35Dve bosta skupaj mleli: ena bo sprejeta, druga puščena.

36[Dva bosta na polju: eden bo sprejet, drugi puščen.]«

37Tedaj so povzeli besedo in ga vprašali: »Kje bo to, Gospod?« Odgovoril jim je: »Kjer je truplo, tam se bodo zbirali jastrebi.«

← Chapter 16 Jump to: Chapter 18 →