1 Corinthians 2

Slovenian EKU

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Tudi ko sem jaz prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti vam oznanjat pričevanje božje.

2Sklenil sem bil namreč nič drugega ne vedeti med vami ko Jezusa Kristusa, in to križanega.

3In jaz sem prišel k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu,

4in moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v skazovanju Duha in moči,

5da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na božji moči.

6Modrost pa oznanjamo med popolnimi, toda ne modrosti tega sveta, tudi ne poglavarjev tega sveta, ki preminevajo,

7marveč oznanjamo skrivnostno modrost božjo, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil v naše poveličanje;

8ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta; ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali,

9ampak, kakor je pisano: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo,«

10je nam Bog razodel po svojem Duhu; Duh namreč preiskuje vse, celo globočine božje.

11Kajti kdo izmed ljudi ve, kaj je v človeku, kakor le duh človekov, ki je v njem? Tako tudi, kar je božjega, nihče ne pozna kakor le Duh božji.

12Mi pa nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi spoznali, kar nam je Bog milostno daroval:

13in to tudi oznanjamo, ne z besedami, kakor jih uči človekova modrost, marveč kakor jih uči Duh, tako da razlagamo duhovno, kar je duhovnega.

14Naravni človek pa ne sprejema, kar je božjega Duha, kajti zanj je nespamet in ne more razumeti, ker se duhovno presoja;

15duhovni pa presoja vse, a njega samega ne presoja nihče.

16»Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, da bi njega učil?« Mi pa imamo misel Kristusovo.

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →