2 Chronicles 33

Slovenian EKU

← Chapter 32 Jump to: Chapter 34 →

1Manase je imel dvanajst let, ko je postal kralj, in petinpetdeset let je vladal v Jeruzalemu.

2Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, po gnusobah narodov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi sinovi.

3Zopet je sezidal višine, ki jih je razdejal njegov oče Ezekija, postavil oltarje Baalom, napravil Ašere, molil vso nebeško vojsko in ji služil.

4Sezidal je oltarje celo v hiši Gospodovi, ki je o njej Gospod rekel: »V Jeruzalemu bo moje ime na veke.«

5Vsej nebeški vojski je sezidal oltarje v obeh dvorih hiše Gospodove.

6Svoje sinove je daroval v ognju v dolini Benenomu, je vedeževal, vražaril in čaral, uvedel zarotovalce duhov in razlagalce znamenj; storil je mnogo takega, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, da ga je dražil k jezi.

7Tudi je postavil izklesan kip, ki ga je naredil, v tempelj božji, o katerem je Bog rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: »V tem templju in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil izmed vseh Izraelovih rodov, bom nastanil svoje ime na veke.

8Ne bom več odpodil Izraelovih nog z zemlje, ki sem jo določil vašim očetom, če bodo le zvesto delali vse, kar sem jim po Mojzesu zapovedal v vsej postavi, v zakonih in naredbah.«

9Toda Manase je zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce, da so hujše reči delali kakor narodi, ki jih je Gospod uničil pred Izraelovimi sinovi.

10Gospod je govoril Manaseju in njegovemu ljudstvu, toda niso se za to zmenili.

11Tedaj je Gospod privedel nadnje vojskovodje asirskega kralja. Ti so Manaseja ujeli s kavlji, ga zvezali z bronastimi verigami in odvedli v Babilon.

12Ko je bil v stiski, je Gospoda, svojega Boga, milo prosil usmiljenja in se zelo ponižal pred Bogom svojih očetov.

13Ko je molil k njemu, se mu je dal sprositi, uslišal njegovo prošnjo ter ga privedel zopet nazaj v Jeruzalem v njegovo kraljestvo. Tedaj je spoznal Manase, da je Jahve Bog.

14Potem je naredil zid zunaj Davidovega mesta zahodno od Gihona v dolini, do vhoda pri Ribjih vratih in okoli Ofela; sezidal ga je zelo visoko. Tudi je postavil vojaške poglavarje po vseh utrjenih mestih v Judu.

15Potlej je odstranil tuje bogove in kip iz hiše Gospodove in vse oltarje, ki jih je bil postavil na gori hiše Gospodove in v Jeruzalemu ter jih zmetal iz mesta.

16Oltar Gospodov pa je popravil ter daroval na njem mirovne in hvalne daritve in zapovedal Judovcem, naj služijo Gospodu, Izraelovemu Bogu.

17Toda ljudstvo je še vedno darovalo na višinah, vendar le Gospodu, svojemu Bogu.

18Ostala Manasejeva zgodovina, njegova molitev k njegovemu Bogu in besede vidcev, ki so mu govorili v imenu Gospoda, Izraelovega Boga, glej, to je v zgodovini Izraelovih kraljev.

19Njegova molitev in uslišanje, vsi njegovi grehi in njegov odpad, tudi kraji, na katerih je bil sezidal višine in postavil Ašere in izrezane podobe, preden se je ponižal, glej, to je zapisano v zgodovini vidcev.

20In Manase je legel k svojim očetom; pokopali so ga na vrtu njegove palače. Namesto njega je zavladal njegov sin Amon.

21Dvaindvajset let je imel Amon, ko je postal kralj, in dve leti je vladal v Jeruzalemu.

22Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, kakor je delal njegov oče Manase. Vsem izrezanim podobam, ki jih je naredil njegov oče Manase, je Amon daroval ter jim služil.

23A ni se ponižal pred Gospodom, kakor se je ponižal njegov oče Manase, temveč Amon je pomnožil krivdo.

24Njegovi služabniki so se zarotili zoper njega ter ga umorili v njegovi palači.

25A podeželsko ljudstvo je pobilo vse, ki so se bili zarotili zoper kralja Amona; potem je podeželsko ljudstvo namesto njega postavilo njegovega sina Josija za kralja.

← Chapter 32 Jump to: Chapter 34 →