2 Samuel 21

Slovenian EKU

← Chapter 20 Jump to: Chapter 22 →

1V Davidovih dneh je bila tri leta lakota, leto za letom. David je vprašal Gospodovo obličje. In Gospod je odgovoril: »Na Savlu in njegovi hiši je krvna krivda, ker je Gabaonce pomoril.«

2Kralj je poklical Gabaonce in jih vprašal. – Gabaonci pa niso bili izmed Izraelovih sinov, ampak iz ostanka Amorejcev. Dasi so se jim Izraelci s prisego zavezali, jih je Savel v svoji gorečnosti za Izraelove in Judove sinove skušal zatreti. –

3David je torej vprašal Gabaonce: »Kaj naj vam storim in s čim naj izvršim spravo, da blagoslovite Gospodovo dediščino?«

4Gabaonci so mu odgovorili: »Pri Savlu in njegovi hiši nam ne gre za srebro in zlato. Tudi nam ni dano, da bi kogar koli v Izraelu umorili.« Odvrnil je: »Kar koli porečete, vam bom storil.«

5Odgovorili so kralju: »Mož, ki nas je zatiral in ki nas je mislil uničiti, da ne bi obstali v nobeni Izraelovi pokrajini:

6izmed njegovih sinov naj se nam da sedem mož, da jih obesimo Gospodu v Gabai Savla, Gospodovega izvoljenca.« Kralj je dejal: »Dal jih bom.«

7Kralj pa je prizanesel Mifibosetu, sinu Savlovega sina Jonatana, zaradi prisege pri Gospodu, ki je bila med njima, med Davidom in Savlovim sinom Jonatanom.

8Kralj je torej vzel dva sinova Ajeve hčere Resfe, ki ju je rodila Savlu, Armonija in Mifiboseta, in pet sinov Savlove hčere Mihole, ki jih je rodila Hadrielu, sinu Molatičana Berzelaja,

9in jih dal Gabaoncem v roke, ki so jih obesili na gori pred Gospodom. Tako je teh sedem hkrati umrlo. V prvih dneh žetve, ko se je začela ječmenova žetev, so bili usmrčeni.

10Ajeva hči Resfa pa je vzela raševnik in si ga razgrinjala na skali od začetka žetve, dokler se ni ulil dež z neba nanje. In zabranila je, da se niso spustile nanje ptice z neba podnevi ne poljske zveri ponoči.

11Davidu so sporočili, kaj je storila Savlova stranska žena, Ajeva hči Resfa.

12David je šel in vzel Savlove kosti in kosti njegovega sina Jonatana od mož mesta Jabesa v Galaadu. Ti so jih namreč na skrivaj odnesli s trga v Betsanu, kjer so ju Filistejci obesili na dan, ko so Filistejci pobili Savla na Gelboi.

13Od ondod je prinesel Savlove kosti in kosti njegovega sina Jonatana. Priložili so tudi kosti obešencev.

14Tako so pokopali Savlove in njegovega sina Jonatana kosti v grobu njegovega očeta Kisa v Seli v Benjaminovi pokrajini. Storili so vse, kar je kralj zapovedal, in potem se je Bog usmilil dežele.

15Nastala je zopet vojna med Filistejci in Izraelom. David je šel s svojimi ljudmi in se bojeval zoper Filistejce. Ker se je David upehal,

16ga je ujel Benob, ki je bil iz rodu velikanov. Njegova sulica je tehtala tristo seklov brona. Opasan pa je bil z novim mečem. Ko je mislil Davida ubiti,

17mu je prišel na pomoč Sarvijin sin Abisaj. Udaril je Filistejca in ga ubil. Takrat so rotili Davida njegovi možje: »Ne hodi več z nami v boj, da ne pogasiš Izraelove lučke!«

18Potem je bila zopet vojska s Filistejci v Gobu. Takrat je Sobokaj iz Huse ubil Safa, ki je bil iz rodu velikanov.

19Bila je zopet v Gobu vojska s Filistejci. Betlehemec Jaareoregimov sin Elhanan je ubil Getejca Goljata, čigar kopjišče je bilo kakor tkalčje vratilo.

20Ko je še bila vojska v Getu, je nastopil velik mož, ki je imel na rokah in nogah po šest prstov, skupaj štiriindvajset. Tudi ta je bil iz rodu velikanov.

21Ko je sramotil Izraela, ga je ubil Jonatan, sin Davidovega brata Samaa.

22Ti štirje so bili iz rodu velikanov v Getu in so padli po roki Davidovi in njegovih hlapcev.

← Chapter 20 Jump to: Chapter 22 →