Ecclesiastes 1

Slovenian EKU

Jump to: Chapter 2 →

1Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

2»Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar. »Nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«

3Kaj koristi človeku ves njegov trud, s katerim se muči pod soncem?

4Rodovi odhajajo in drugi prihajajo, zemlja pa vedno ostaja.

5Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja.

6Veter veje proti jugu in se obrača proti severu, vrti se okrog, piha in se vrača k svojemu kroženju.

7Vse reke tečejo v morje in morje se ne prenapolni; v kraj, kamor reke tekó, tja vedno zopet tekó.

8Vse reči so utrudljive, bolj nego se more dopovedati; oko se ne nasiti z gledanjem, uho se ne napolni s poslušanjem.

9Kar je bilo, bo zopet; kar se je zgodilo, se bo zopet zgodilo; nič ni novega pod soncem.

10Je li kaj, o čemer bi se reklo: »Glej, to je novo!« Zdavnaj je že bilo, v vekih, ki so bili pred nami.

11Ni spomina na prejšnje; tudi na poznejše, ki še bodo, ne bo spomina nanje pri tistih, ki bodo pozneje živeli.

12Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.

13In sem se namenil modro preiskati in poizvedeti vse, kar se godi pod nebom. Mučno opravilo je dal Bog ljudem, da se z njim ubadajo!

14Videl sem vsakršno dejanje, ki se godi pod soncem, in glej, vse je nečimrnost in obtežitev duha.

15Kar je krivo, se ne more zravnati, in kar manjka, se ne more šteti.

16Rekel sem sam pri sebi: Glej, pridobil sem si večjo in višjo modrost kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu; moje srce se je naučilo mnogo modrosti in znanja.

17Ko sem obrnil svoje srce k temu, da spoznam modrost in da spoznam neumnost in norost, sem sprevidel, da je tudi to obtežitev duha.

18Zakaj kjer je mnogo modrosti, je mnogo nejevolje, in kdor si množi znanje, si množi bolečino.

Jump to: Chapter 2 →