Ecclesiastes 12

Slovenian EKU

← Chapter 11 Jump to:

1Zato se spominjaj svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti, preden pridejo hudi dnevi in se približajo leta, o katerih porečeš: »Niso mi všeč!«

2Preden zatemni sonce in svetloba, mesec in zvezde; in po dežju zopet pridejo oblaki;

3v času, ko se tresejo hišni varuhi, ko se krivijo močni možje, ko praznujejo mlinarice, ker jih je premalo, ko otemnijo, ki gledajo skozi okna,

4in se vrata na cesto zapirajo; ko ropotanje mlina potihuje, ko se vstaja ob ptičjem petju in umolknejo vse pesmi;

5ko je človeka strah višin in grozot na potu. Mandljevec odcveti, kobilica se s težavo premika in kaprovec se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti;

6preden se pretrga srebrna vrvica, se razbije zlata oljenica, se raztrešči vrč pri studencu, črpalno kolo pade zlomljeno v vodnjak;

7in se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.

8»Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar, »vse je nečimrnost!«

9Ne samo, da je bil Pridigar moder, tudi je učil ljudstvo spoznanja; premišljeval je in raziskoval ter sestavil mnogo pregovorov.

10Pridigar si je prizadeval, da najde privlačnih besed in napiše odkritosrčne besede resnice.

11Besede modrih so kakor bodice, in členi zbranih pregovorov kakor zabiti klini; dal jih je en pastir.

12Več ko teh ne išči, moj sin; mnogemu pisanju knjig ni konca in mnogo učenja utruja telo.

13Končna beseda vse pridige: »Boga se boj in spolnjuj njegove zapovedi, to je namreč cel človek;

14zakaj Bog privede na sodbo vsako dejanje, vse skrito, bodisi dobro ali slabo.«

← Chapter 11 Jump to: