Ezekiel 8

Slovenian EKU

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →

1Peti dan šestega meseca v šestem letu, ko sem sedel v svoji hiši in so Judovi starešine sedeli pred menoj, je prišla nadme roka vsemogočnega Gospoda.

2Videl sem, glej, bila je postava, podobna možu. Od dela, ki se je videl kakor njegova ledja, in navzdol, je bil ogenj, in od dela, ki se je videl kakor njegova ledja, in navzgor, je bil videti kakor blesk, kakor bleščeč sijajnik.

3Stegnil je nekaj kakor roko in me zgrabil za koder moje glave. Duh me je dvignil med zemljo in nebo in me privedel v božjih videnjih v Jeruzalem k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu; tam je stal kip ljubosumnosti, ki je vzbujal ljubosumnost Gospodovo.

4In glej, ondi je bilo veličastvo Izraelovega Boga, enako prikazni, ki sem jo videl v dolini.

5Rekel mi je: »Sin človekov, dvigni svoje oči proti severu!« Dvignil sem svoje oči proti severu, in glej, severno od oltarnih vrat je bil ta kip ljubosumnosti, ob vhodu.

6Rekel mi je: »Sin človekov, ali vidiš, kaj ti počenjajo? Velike gnusobe so, ki jih tu počenja hiša Izraelova, da se moram oddaljiti od svojega svetišča. A še večje gnusobe boš videl.«

7Nato me je pripeljal k vhodu v dvor. Ko sem pogledal, sem opazil luknjo v zidu.

8Ukazal mi je: »Sin človekov, prederi zid!« Predrl sem zid in zagledal duri.

9Rekel mi je: »Vstopi in poglej hude gnusobe, ki jih tu počenjajo!«

10Ko sem vstopil in pogledal, sem videl podobe vsakršne laznine in živali; vsakršni ostudni maliki hiše Izraelove so bili vklesani okrog po zidu.

11Sedemdeset mož izmed starešin hiše Izraelove je stalo pred njimi; tudi Jezonija, Safanov sin, je stal sredi med njimi. Vsak je imel svojo kadilnico v roki in oblak kadila se je dvigal.

12Vprašal me je: »Ali vidiš, sin človekov, kaj počenjajo starešine hiše Izraelove v temi, vsak v skrivališčih svojega malika? Govoré: ‚Gospod nas ne vidi, Gospod je zapustil deželo.‘«

13Potem mi je rekel: »Videl boš še večje gnusobe, ki jih počenjajo.«

14Nato me je pripeljal k vhodu severnih vrat hiše Gospodove. In glej, tam so sedele žene, ki so objokovale Tamuza.

15Rekel mi je: »Ali vidiš, sin človekov? Še večje gnusobe, kakor te, boš videl.«

16Tedaj me je pripeljal v notranji dvor hiše Gospodove. In glej, pri vhodu v tempelj Gospodov, med vežo in žgalnim oltarjem, je bilo okoli petindvajset mož. Svoj hrbet so obrnili proti templju Gospodovemu in svoje obraze proti vzhodu; ti so, obrnjeni proti vzhodu, molili sonce.

17Vprašal me je: »Ali vidiš, sin človekov? Ali je premalo Judovi hiši, da počenjajo gnusobe, ki jih tu delajo, da še deželo polnijo z nasiljem in me vedno zopet dražijo v jezo? Glej, vejice držé pod svoj nos.

18Tako bom tudi jaz v srdu ravnal z njimi. Moje oko ne bo gledalo z usmiljenjem. Ne bom jim prizanesel. Četudi mi z močnim glasom vpijejo na ušesa, jih ne uslišim.«

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →