bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Jeremiah 50
Jeremiah 50
Slovenian EKU
← Chapter 49
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 51
Chapter 52
Chapter 51 →
1
Beseda, ki jo je Gospod govoril po preroku Jeremiju o Babilonu, deželi Kaldejcev.
2
Oznanite med narodi in sporočite, dvignite prapor in razglasite, ne prikrivajte, recite: Babilon je zavzet, Bel je osramočen, Marduk je razbit, njegove podobe so osramočene, njegovi maliki strti!
3
Kajti zoper njega pride narod od severa, spremeni njegovo deželo v puščavo. Nihče več v njej ne bo prebival. Ljudje in živina so se odpravili, so odšli.
4
V tistih dneh in v tistem času, govori Gospod, pridejo Izraelci in Judovci hkrati. Gredo in se jočejo, in iščejo Gospoda, svojega Boga.
5
Za pot na Sion povprašujejo, tja je obrnjen njih obraz. Gredo in se Gospodu pridružujejo v večno, nepozabno zavezo.
6
Zgubljena čreda je bilo moje ljudstvo, njegovi pastirji so jih zapeljali. Po gorah so jih vodili, z gore na grič so morali hoditi, pozabili so na njih počitek.
7
Kdor koli jih je našel, jih je žrl. Njih sovražniki so govorili: »Ne delamo s tem krivice,« ker so grešili zoper Gospoda, zatočišče pravičnosti, zoper Gospoda, upanje svojih očetov.
8
Bežite iz Babilona, iz dežele Kaldejcev! Odrinite, bodite kakor ovni pred čredo!
9
Zakaj glej, jaz obudim in pripeljem zoper Babilon zbor velikih narodov iz severne dežele. Postavijo se zoper njega; od ondod bo zavzet. Njih puščice so kot puščice izurjenega junaka, ki se ne vrača brez uspeha.
10
Tako postane Kaldeja v plen; kateri jo plenijo, dobijo vsi zadosti, govori Gospod.
11
Da, le veselite se, radujte se, roparji moje dedine! Da, poskakujte kakor teleta na travi in rezgetajte kakor žrebci!
12
Vaša mati bo vsa osramočena, sramovati se mora, ona, ki vas je rodila. Resnično, zadnja bo med narodi: puščava, suha pustinja!
13
Zaradi srda Gospodovega ostane brez prebivalcev, in bo popolna puščava. Kdor koli pojde mimo Babilona, se zgraža in žvižga nad njegovimi porazi.
14
Postavite se zoper Babilon, obkolite ga, vsi lokostrelci! Streljajte nanj, ne varčujte s puščicami! Zakaj zoper Gospoda je grešil.
15
Zaženite naokoli zoper njega bojni klic: Vdaja se, njegovi stebri padajo, njegovo zidovje se podira! Da, to je maščevanje Gospodovo! Maščujte se nad njim! Storite mu, kakor je sam storil!
16
Iztrebite sejalca iz Babilona, in tega, ki suče srp ob času žetve! Pred uničevalnim mečem se vsak zateče k svojemu ljudstvu, sleherni zbeži v svojo deželo.
17
Izrael je izgubljena ovca, levi so jo preganjali. Najprej ga je žrl asirski kralj, potlej mu je potrl kosti babilonski kralj Nabuhodonozor.
18
Zato govori tako Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Resnično, kaznoval bom babilonskega kralja in njegovo deželo, kakor sem kaznoval asirskega kralja.
19
Izraela popeljem nazaj na njegov pašnik, da se bo pasel na Karmelu in v Basanu, da se bo sitil na Efraimskem gorovju in v Galaadu.
20
V tistih dneh in v tistem času, govori Gospod, bodo iskali Izraelovo krivdo, pa je ne bo več; in Judove grehe, pa jih ne bo najti; kajti odpustim ostanku, ki ga pustim.
21
Pojdi zoper deželo Merataim, pojdi zoper njo in zoper prebivalce Fakuda! Uniči in iztrebi jih, govori Gospod, in delaj povsem, kakor ti zapovedujem!
22
Čuj! Vojska je v deželi in veliko razdejanje!
23
Kako je razbito in zdrobljeno kladivo vsega sveta! Kako je postal Babilon v grozo med narodi!
24
Zanko ti nastavim, in tudi ti se ujameš, Babilon, in tega ne opaziš. Zalotili te bodo in zgrabili, ker si izzival Gospoda.
25
Svojo orožarno odpre Gospod, vzame iz nje svoje srdito orožje, ker je delo vsemogočnega Gospoda nad vojskami v deželi Kaldejcev.
26
Pojdite nadnjo s skrajnega konca! Odprite njene žitnice! Spravite jo v kupe in jo uničite! Naj nima nobenega ostanka!
27
Pokoljite vse njene junce! Naj gredo v zakol! Gorje njim! Njih dan je prišel, čas njih obiskanja!
28
Čuj! Ubežniki in begunci iz babilonske dežele, ki na Sionu oznanjajo maščevanje Gospoda, našega Boga, maščevanje za njegov tempelj!
29
Skličite jih mnogo zoper Babilon, vse lokostrelce! Utaborite se zoper njega naokrog, nihče naj ne uide! Povrnite mu po njegovem delu, storite mu povsem, kakor je sam storil! Kajti zoper Gospoda je bil predrzen, zoper Svetega Izraelovega!
30
Zato padejo njegovi mladeniči po njegovih cestah in njegovi vojaki umrjejo tisti dan, govori Gospod.
31
Glej, hočem nadte, prevzetnež, govori vsemogočni Gospod nad vojskami. Da, tvoj dan je prišel, čas tvojega obiskanja!
32
Tedaj se spotakne prevzetnež in pade, in nihče ga ne vzdigne. Ogenj zažgem v njegovih mestih, ki použije vse okoli njega.
33
Tako govori Gospod nad vojskami: Silo trpé Izraelci in Judovci hkrati. Vsi, ki so jih odpeljali, jih trdo držé, jih nočejo spustiti.
34
A njih odkupitelj je močan, Gospod nad vojskami mu je ime. Varno vodi njih zadevo, da prinese mir zemlji, nemir pa babilonskim prebivalcem.
35
Meč nad Kaldejce, govori Gospod, in nad babilonske prebivalce, nad njegove kneze in njegove modrijane!
36
Meč nad njegove blebetače: neumni bodo! Meč nad njegove junake: klonili bodo!
37
Meč nad njegove konje in njegove vozove in nad vse mešano ljudstvo v njegovi sredi: bodo kakor ženske! Meč nad njegove zaklade: zaplenjeni bodo!
38
Meč nad njegove vode: usahnile bodo! Kajti to je dežela malikov. Zaradi svojih pošastnih podob noré.
39
Zato naj lisice in šakali tam živijo in noji naj ondi prebivajo. Ne bo več naseljen na veke, ne nastanjen od roda do roda.
40
Kakor je Bog razdejal Sodomo in Gomoro in njih sosedna mesta, govori Gospod, tako naj nihče več tam ne stanuje in noben človek naj ondi ne prebiva!
41
Glej, ljudstvo prihaja od severa. Velik narod in mnogi kralji se odpravljajo od koncev zemlje.
42
Lok nosijo in kopje, trdi so in brez usmiljenja. Njih hrup buči kakor morje, na konjih drvé, kot oborožen vojak, zoper tebe, babilonska hči!
43
Babilonski kralj je slišal novico o njih: omahujejo mu roke, tesnoba ga obhaja, bolečina kakor porodnice.
44
Resnično, kakor gre lev navzgor iz jordanske bujne goščave na pašnik v Temanu, tako jih preženem od ondod. Kogar sem izbral, tega postavim nadnje. Kajti kdo mi je enak? Kdo me hoče izzvati? In kdo je pastir, ki bi vzdržal pred mano?
45
Zato poslušajte sklep Gospodov, ki ga je storil proti Babilonu, načrte, ki jih je zamislil zoper deželo Kaldejcev! Resnično, odvlečejo jih, tudi najmanjšo drobnico! Resnično, zgraža se nad njimi pašnik!
46
Od klica »Zavzet je Babilon« se potrese zemlja, njegovo vpitje se sliši med narodi!
← Chapter 49
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 51
Chapter 52
Chapter 51 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52