John 16

Slovenian EKU

← Chapter 15 Jump to: Chapter 17 →

1To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

2Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu.

3In to bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.

4A to sem vam rekel, da se boste, ko pride ura za to, spominjali, da sem vam povedal jaz. Spočetka vam tega nisem povedal, ker sem bil pri vas.

5Zdaj pa odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: ‚Kam greš?‘

6Ker pa sem vam to povedal, vam je žalost napolnila srce.

7Toda resnico vam govorim: za vas je dobro, da grem. Zakaj če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.

8In ko pride, bo on prepričal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi;

9o grehu, ker vame ne verujejo;

10o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli;

11o sodbi pa, ker je vladar tega sveta obsojen.

12Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi.

13Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč bo govoril, kar bo slišal, in vam bo oznanjal prihodnje reči.

14On bo poveličal mene, ker bo jemal iz mojega in oznanjal vam.

15Vse, kar ima Oče, je moje; zato sem rekel, da bo jemal iz mojega in oznanjal vam.

16Še malo in ne boste me več videli, in spet malo in me boste videli, ker grem k Očetu.«

17Tedaj so nekateri njegovi učenci govorili med seboj: »Kaj je to, kar nam pravi: ‚Še malo in ne boste me videli, in spet malo in me boste videli‘ in ‚grem k Očetu‘?«

18Govorili so torej: »Kaj je to, kar pravi ‚malo‘? Ne vemo, kaj govori.«

19Jezus je spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: »O tem se med seboj vprašujete, ker sem rekel: ‚Še malo in ne boste me videli, in spet malo in me boste videli‘?

20Resnično, resnično, povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje.

21Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, od veselja, da je človek rojen na svet, ne misli več na bridkost.

22Tudi vi zdaj žalujete; a zopet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.

23In tisti dan me ne boste nič vpraševali. Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.

24Doslej v mojem imenu niste ničesar prosili. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.

25To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, ampak vam bom o Očetu oznanjeval očitno.

26Tisti čas boste prosili v mojem imenu in vam ne rečem, da bom jaz prosil Očeta za vas;

27zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi ljubite mene in verujete, da sem prišel od Boga.

28Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zdaj spet zapuščam svet in grem k Očetu.«

29»Glej,« mu rečejo njegovi učenci, »zdaj govoriš očitno in ne pripoveduješ nobene prilike.

30Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel od Boga.«

31Jezus jim je odgovoril: »Zdaj verujete?

32Glejte, prihaja ura in je že prišla, ko se razkropite vsak v svoj kraj in me zapustite samega. Vendar nisem sam, ker je z menoj Oče.

33To sem vam povedal, da bi v meni imeli mir. Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte, jaz sem svet premagal.«

← Chapter 15 Jump to: Chapter 17 →