John 3

Slovenian EKU

← Chapter 2 Jump to: Chapter 4 →

1Bil pa je med farizeji mož, Nikodem po imenu, judovski prvak.

2Ta je ponoči prišel k njemu in mu rekel: »Rabi, vemo, da si od Boga prišel kot Učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, ako ni Bog z njim.«

3Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti, ako se kdo znova ne rodi, ne more videti božjega kraljestva.«

4Nikodem mu reče: »Kako se more človek roditi, ko je star? Mar more vdrugič iti v telo svoje matere in se roditi?«

5Jezus odgovori: »Resnično, resnično, povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo.

6Kar je rojeno iz mesa, je meso; in kar je rojeno iz Duha, je duh.

7Ne čúdi se, da sem ti rekel: Treba vam je, da se znova rodite.

8Veter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

9Nikodem mu je odgovoril: »Kako se more to zgoditi?«

10Jezus mu je rekel: »Ti si Izraelov učitelj, pa tega ne veš?

11Resnično, resnično, povem ti: Kar vemo, govorimo; in kar smo videli, spričujemo, a našega pričevanja ne sprejemate.

12Če sem vam govoril o pozemeljskih stvareh in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom govoril o nebeških?

13In nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.

14In kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov,

15da bi vsak, kdor veruje vanj, imel po njem večno življenje.

16Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje.

17Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem rešil.

18Kdor vanj veruje, ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina božjega.

19Obsodba pa je v tem, da je na svet prišla luč, pa so ljudje bolj vzljubili temo ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna.

20Kajti vsak, kdor dela húdo, luč sovraži in ne hodi k luči, da bi se ne odkrila njegova dela;

21kdor pa vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu.«

22Nato je Jezus šel s svojimi učenci v pokrajino Judejo in je tam z njimi prebival ter krščeval.

23Pa tudi Janez je krščeval v Enonu, blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vodá, in prihajali so ter se dajali krstiti;

24Janez namreč še ni bil vržen v ječo.

25Nastalo pa je med Janezovimi učenci in nekim Judom prerekanje zaradi očiščevanja.

26In prišli so k Janezu ter mu rekli: »Učenik, tisti, ki je bil pri tebi onstran Jordana in ki si zanj pričal, glej, on krščuje in vse gre za njim.«

27Janez pa je odgovoril: »Ne more si človek nič vzeti, če mu ni dano iz nebes.

28Vi sami ste mi priče, da sem rekel: ‚Jaz nisem Kristus, marveč sem poslan pred njim.‘

29Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj ženinov pa, ki stoji in ga posluša, se zaradi ženinovega glasu srčno veseli. To moje veselje je torej dopolnjeno.

30On mora rasti, jaz pa se manjšati.

31Tisti, ki prihaja od zgoraj, je nad vsemi, kateri pa je z zemlje, je pozemeljski in govori pozemeljsko. Tisti, ki prihaja iz nebes, je nad vsemi

32in pričuje to, kar je videl in slišal, in njegovega pričevanja nihče ne sprejme.

33Kdor pa njegovo pričevanje sprejme, potrjuje, da je Bog resničen.

34Kogar je namreč poslal Bog, govori božje besede; kajti Bog ne daje Duha na mero.

35Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko.

36Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim božja jeza.«

← Chapter 2 Jump to: Chapter 4 →