Joshua 5

Slovenian EKU

← Chapter 4 Jump to: Chapter 6 →

1Ko so slišali vsi kralji Amorejcev, ki so bili onkraj Jordana na zahodu, in vsi kralji Kanaancev, ki so bili ob morju, da je Gospod posušil jordansko vodo pred Izraelovimi sinovi, dokler niso čez prišli, jim je srce upadlo in ni bilo v njih več poguma pred Izraelci.

2Tisti čas je Gospod rekel Jozuetu: »Naredi si kamnitnih nožev in zopet začni, vdrugič, obrezovati Izraelove sinove!«

3Jozue si je naredil kamnitnih nožev in je obrezal Izraelove sinove na hribu Aralotu.

4To pa je vzrok, zakaj jih je Jozue obrezal: vsi moški, ki so šli iz Egipta, kar je bilo bojevnikov, so pomrli po svojem izhodu iz Egipta na potu v puščavi.

5Kajti vse ljudstvo, ki je izšlo, je bilo obrezano; toda ljudstvo, kolikor se ga je rodilo po izhodu iz Egipta na potu v puščavi, ni bilo obrezano.

6Štirideset let so namreč Izraelovi sinovi hodili po puščavi, dokler ni izumrl ves rod bojevnikov, ki so izšli iz Egipta. Ker niso poslušali Gospodovega glasu, jim je Gospod prisegel, da jim ne bo dal videti dežele, ki jo je Gospod njih očetom s prisego obljubil dati nam, deželo, v kateri teče mleko in med.

7Njihove sinove, ki jih je postavil na njihovo mesto, je torej obrezal Jozue; kajti bili so neobrezani, ker jih niso obrezovali na potu.

8Ko je bilo vse ljudstvo obrezano, so ostali na svojem mestu v šotorišču, dokler niso ozdraveli.

9Gospod pa je rekel Jozuetu: »Danes sem odvalil z vas egiptovsko sramoto.« Zato se imenuje ta kraj Galgala do današnjega dne.

10Ko so Izraelovi sinovi šotorili v Galgali, so obhajali pasho štirinajsti dan meseca proti večeru na planjavah ob Jerihi.

11Na dan po pashi so jedli od pridelkov dežele, opresnike in opraženo zrnje, prav ta dan.

12Ta drugi dan je mana prenehala, ker so mogli jesti od pridelkov dežele. Izraelovi sinovi niso več imeli mane, ampak so tisto leto jedli od pridelkov kanaanske dežele.

13Ko je bil Jozue pri Jerihi, je povzdignil oči in pogledal in glej, njemu nasproti je stal mož, ki je imel v roki gol meč. Jozue je šel proti njemu in mu rekel: »Ali si naš, ali naših sovražnikov?«

14Odgovoril je: »Ne, temveč poglavar sem Gospodove vojske; pravkar sem prišel.« Jozue je padel s svojim obličjem na zemljo in se poklonil. Potem mu je rekel: »Kaj ima moj gospod svojemu hlapcu povedati?«

15Poglavar Gospodove vojske je rekel Jozuetu: »Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je svet.« In Jozue je storil tako.

← Chapter 4 Jump to: Chapter 6 →