Mark 2

Slovenian EKU

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnaum, se je razvedelo, da je v hiši.

2In nabralo se jih je mnogo, tako da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in jim je oznanjal nauk.

3In prišli so k njemu z mrtvoudnim, ki so ga štirje nosili.

4Ker pa ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho in skozi odprtino spustili posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal.

5Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel mrtvoudnemu: »Sin, grehi so ti odpuščeni.«

6Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v srcu mislili:

7»Kaj ta tako govori? Bogokletno govori. Kdo more grehe odpuščati kakor edino le Bog?«

8Jezus v duhu takoj spozna, da sami pri sebi tako mislijo, in jim reče: »Kaj to v srcu mislite?

9Kaj je lažje, mrtvoudnemu rêči: ‚Grehi so ti odpuščeni‘ ali rêči: ‚Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi‘?

10Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« – reče mrtvoudnemu –

11»ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!«

12In ta je prècej vstal, vzel posteljo in vpričo vseh odšel, tako da so vsi strmeli in slavili Boga, govoreč: »Nikoli nismo kaj takega videli.«

13Nato je šel spet k morju. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu in jih je učil.

14Mimo gredoč je zagledal Levija, Alfejevega sina, ko je sedel pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In vstal je ter šel za njim.

15Ko pa je bil Jezus v njegovi hiši pri mizi, je z njim in njegovimi učenci obedovalo mnogo cestninarjev in grešnikov; kajti mnogo jih je bilo, ki so hodili za njim.

16Ko so pismouki izmed farizejev videli, da jé z grešniki in cestninarji, so njegovim učencem govorili: »Kako da vaš učenik jé in pije s cestninarji in grešniki?«

17Ko Jezus to sliši, jim reče: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

18Janezovi učenci in farizeji so se postili. Pa pridejo in mu porečejo: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa ne?«

19Jezus jim odgovori: »Ali se morejo postiti svatje, dokler je ženin pri njih? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti.

20Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.

21Nihče na staro obleko ne prišije zaplate iz neudelanega blaga; sicer nov našiv od stare še kaj odtrga in nastane še večja luknja.

22In nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer vino mehove razžene in bo uničeno vino in tudi mehovi. Novo vino je marveč treba devati v nove mehove.«

23Zgodilo se je, ko je v soboto šel skozi setve, da so njegovi učenci spotoma začeli smukati klasje.

24Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto! To ni dovoljeno.«

25In rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je prišel v stisko in je bil lačen sam in kateri so bili z njim;

26kako je ob času velikega duhovnika Abjatarja stopil v božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti drugim kakor duhovnikom, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?«

27In rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.

28Zato je Sin človekov tudi gospod sobote.«

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →