Isaiah 6

Slovenian SSP

← Chapter 5 Jump to: Chapter 7 →

1V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedèl visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče.

2Nad njim so stali serafi in vsak je imel po šest peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema si je zakrival noge in z dvema je letel.

3Drug drugemu so vzklikali in govorili: »Svet, svet, svet je Gospod nad vojskami, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!«

4Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo polno dima.

5Tedaj sem rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami in so moje oči videle kralja, Gospoda nad vojskami!«

6Tedaj je priletel k meni eden izmed serafov in v svoji roki držal žerjavico, ki jo je bil s kleščami vzel z oltarja.

7Dotaknil se je mojih ustnic in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.«

8Nato sem slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!«

9Rekel je: »Pojdi in reci temu ljudstvu: Poslušajte, poslušajte, a ne razumevajte, glejte, glejte, a ne spoznavajte!

10Otôpi srce temu ljudstvu, otéži mu ušesa, zatisni mu oči: da ne bo videlo s svojimi očmi, ne slišalo s svojimi ušesi, da njegovo srce ne bo razumelo, da se ne bo spreobrnilo in ne bo ozdravelo!«

11Rekel sem: »Doklej, Gospod?« Rekel je: »Dokler ne bodo mesta opustošena in brez prebivalcev, hiše brez ljudi in dežela opustošena puščava,

12dokler Gospod ne požene ljudi v daljavo in ne bo v deželi velika zapuščenost.

13Med njimi pa je desetina, ki se bo spreobrnila in bo izvzeta; kakor od terebinte in od hrasta, ko ju podró, ostane korenina, bo njena korenina sveto seme.«

← Chapter 5 Jump to: Chapter 7 →