bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian SSP
/
Jeremiah 5
Jeremiah 5
Slovenian SSP
← Chapter 4
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 51
Chapter 52
Chapter 6 →
1
Obhodite jeruzalemske ulice, glejte in poizvedujte, iščite po njegovih trgih, ali najdete človeka, ali je kdo, ki dela prav in se trudi za zvestobo – pa bom mestu odpustil!
2
Čeprav govore: »Kakor živi Gospod,« prisegajo po krivem.
3
Gospod, ali tvoje oči ne iščejo zvestobe? Tepel si jih, pa niso stokali; pokončeval si jih, a niso marali za opomin. Obraze so si delali trše od skale, niso se marali spreobrniti.
4
Rekel sem si: »To so pač siromaki, neumni so, saj ne poznajo Gospodove poti, postave svojega Boga.
5
K velikim hočem iti in bom govoril z njimi, saj ti poznajo Gospodovo pot, postavo svojega Boga.« A prav ti so zlomili jarem, raztrgali vezi.
6
Zato jih udari lev iz gozda, jih podavi volk iz stepe; panter preži pred njihovimi mesti, kdor pojde iz njih, bo raztrgan. Številna so namreč njihova hudodelstva, mnogokratni njihovi odpadi.
7
Kako naj ti torej odpustim? Tvoji sinovi so me zapustili in prisegali pri njih, ki niso Bog. Nasičeval sem jih, pa so prešuštvovali, v vlačugini hiši so se gnetli.
8
Kakor tolsti, pohotni žrebci so, vsak rezgeče po ženi svojega bližnjega.
9
Mar naj jih ne kaznujem za vse to? govori Gospod. Naj se ne maščujem nad takim narodom?
10
Povzpnite se na njegove terase in jih razdenite, vendar jih ne uničite do kraja. Posekajte njegove trte, saj niso več Gospodove.
11
Kruto sta me izdali, Izraelova in Judova hiša, govori Gospod.
12
Tajijo Gospoda in pravijo: »Saj ga ni. Nesreča ne bo prišla nad nas, meča in lakote ne bomo videli.
13
Preroki so le dih in trdne besede ni v njih: kar na njih naj se tisto uresniči!«
14
Zato tako govori Gospod, Bog nad vojskami: Ker govorite to besedo, glej, bom naredil iz svojih besed ogenj v tvojih ustih in iz tega ljudstva les, ki ga ogenj použije!
15
Glej, pripeljem narod iz daljave nad vas, Izraelova hiša, govori Gospod. Trdoživ narod, starodaven narod je to, narod, ki njegovega jezika ne znaš in ne razumeš, kaj govori.
16
Njegov tul je kakor odprt grob, vsi so junaki.
17
Použije ti žetev in kruh, použije ti sinove in hčere, použije ti drobnico in govedo, použije ti trto in smokvo. Utrjena mesta, ki se zanašaš nanje, ti z mečem razdene.
18
Vendar vas tudi tiste dni, govori Gospod, ne uničim do kraja.
19
Če pa porečete: »Zakaj nam je Gospod, naš Bog, vse to storil?« jim reci: »Kakor ste mene zapustili in služili tujim bogovom v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.«
20
Sporočajte to v Jakobovi hiši, razglašajte v Judu in učite:
21
»Poslušaj vendar to, neumno in nerazsodno ljudstvo, ki ima oči, pa ne vidi, ušesa, pa ne sliši.«
22
Mar se me ne bojite, govori Gospod, in se ne tresete pred menoj, ki sem postavil sipino morju za mejo kot večno pregrado, ki je ne more prestopiti? Čeprav se zaletavajo valovi, ne morejo nič, čeprav bučijo, ne pridejo čez.
23
A to ljudstvo ima trmasto in uporno srce. Obrnili so se proč in odšli.
24
Ne pravijo v svojem srcu: »Bojmo se Gospoda, svojega Boga, ki daje jesenski dež in pomladanski dež ob svojem času, ki nam ohranja tedne, določene za žetev.«
25
Vaše krivde vam to odmikajo, vaši grehi odvračajo srečo od vas.
26
Res, krivičneži se najdejo v mojem ljudstvu, sklonjeni preže kakor ptičarji, zanke nastavljajo in lovijo ljudi.
27
Kakor kletka, ki je polna ptičev, tako so njihove hiše polne prigoljufanega blaga. Zato so postali veliki in bogati,
28
debeli so in zavaljeni. Njihova hudobija presega vse meje; ne zavzemajo se za pravico, pravico sirote – in vendar uspevajo! Ne prisojajo pravice ubogim.
29
Mar naj ne kaznujem tega? govori Gospod. Naj se ne maščujem nad takim narodom?
30
Strahotne in grozne reči se godijo v deželi:
31
preroki prerokujejo lažnivo, duhovniki vladajo na svojo roko. In mojemu ljudstvu je to všeč! A kaj boste storili, ko pride konec?
← Chapter 4
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 51
Chapter 52
Chapter 6 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52