Luke 14

Slovenian SSP

← Chapter 13 Jump to: Chapter 15 →

1Ko je v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali.

2In glej, pred njim se je znašel neki človek, ki je imel vodenico.

3Jezus je nagovoril učitelje postave in farizeje: »Ali je dovoljeno v soboto zdraviti ali ne?«

4Oni pa so molčali. In prijel je bolnika, ga ozdravil in odslovil.

5Njim pa je rekel: »Komu izmed vas bo sin ali vol padel v vodnjak in ga ne bo takoj, na sobotni dan, potegnil ven?«

6In na to mu niso mogli odgovoriti.

7Povabljenim je povedal priliko, ko je opazoval, kako si izbirajo prve sedeže. Govoril jim je:

8»Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe,

9pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Daj prostor temu!‹ Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto.

10Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi;

11kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

12Tistemu, ki ga je povabil, pa je govoril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo.

13Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe,

14in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.«

15Ko je to slišal nekdo izmed tistih, ki so sedeli pri mizi, mu je rekel: »Blagor tistemu, ki bo obedoval v Božjem kraljestvu!«

16On pa mu je rekel: »Neki človek je priredil veliko večerjo in jih je mnogo povabil nanjo.

17Ko je bil čas za večerjo, je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno.

18Vsi pa so se začeli v en glas opravičevati. Prvi mu je rekel: ›Njivo sem kupil in si jo moram iti ogledat; prosim te, imej me za opravičenega!‹

19Drugi je dejal: ›Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preizkusit; prosim te, imej me za opravičenega!‹

20Spet drugi mu je rekel: ›Oženil sem se in zato ne morem priti.‹

21Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodarju. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in dejal svojemu služabniku: ›Pojdi brž na mestne ceste in ulice in pripelji sem uboge in pohabljene, slepe in hrome.‹

22Služabnik je rekel gospodarju: ›Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostor.‹

23Tedaj je gospodar rekel služabniku: ›Pojdi na pota in vzdolž ograj in prisili ljudi, naj vstopijo, da se napolni moja hiša.

24Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.‹«

25Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel:

26»Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.

27Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.

28Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga dokonča?

29Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati

30in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹

31Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči?

32Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir.

33Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«

34»Sol je sicer dobra, če se pa tudi sol pokvari, s čim se bo popravila?

35Ni uporabna ne za zemljo ne za gnoj; proč jo mečejo. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

← Chapter 13 Jump to: Chapter 15 →