bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian SSP
/
Luke 24
Luke 24
Slovenian SSP
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
1
Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile.
2
Kamen so našle odvaljen od groba
3
in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle.
4
Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih.
5
Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi?
6
Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji:
7
›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹«
8
Tedaj so se spomnile njegovih besed.
9
Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim.
10
Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom.
11
Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli.
12
Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.
13
In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema.
14
Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo.
15
In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima.
16
Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala.
17
Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala
18
in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?«
19
»Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom;
20
kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali.
21
Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.
22
Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu
23
in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi.
24
Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«
25
In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki!
26
Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?«
27
Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
28
Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje.
29
Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju.
30
Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal.
31
Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju.
32
In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?«
33
Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi.
34
Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu.
35
Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
36
Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«
37
Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha.
38
Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?
39
Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«
40
Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.
41
Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?«
42
Ponudili so mu kos pečene ribe.
43
Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel.
44
Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.«
45
Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.
46
Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih,
47
in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu.
48
Vi ste priče teh reči.
49
In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«
50
Peljal jih je ven proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil.
51
Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo.
52
Oni pa so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem.
53
Bili so ves čas v templju in so slavili Boga.
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24