Lamentations 1

Slovenian 1584

Jump to: Chapter 2 →

1AH, koku tu Méſtu opuſzhenu leshy, kateru je bilu pulnu ludy: Onu je kakòr ena Vduva? ker je bilu ena Goſpa mej Ajdi, inu Krajliza v'teh Deshelah, mora sdaj ſlushiti.

2Ona ſe joka po nozhi, de ji ſolsé po lici doli teko: obeniga nej is mej vſeh nje Priatelou, de bi jo troſhtàl, vſi nje blishni jo ferrahtajo, inu ſo nje ſovrashniki poſtali.

3Iuda je vloulena v'revi, inu teſhki ſlushbi: Ona prebiva mej Ajdi, inu nenajde pokoja, vſi nje Preganjauci jo slu dèrshé.

4Te Céſte pruti Zionu puſte leshé, satu, ker nihzhe h'Prasnikom nepèrhaja, vſe nje Vrata puſta ſtoje: Nje Farji vſdihujo, nje Dezhle ſo reune, inu ona je shaloſtna.

5Nje Supèrniki ſo poviſhani, nje Sovrashnikom dobru gre: Sakaj GOSPVD je njo reshalil, sa nje velikih grehou volo: inu nje Otroci ſo pred Sovrashniki v'jezho ſhli.

6Od Zionſke hzhere je vſa ſnaga tja: Nje Viudi ſo kakòr Ouni, kateri paſhe nenajdeo, inu gredó trudni pred témi, kateri je shene.

7Ierusalem leta zhas miſli, koku je reuna inu sapuſzhena, inu koku veliku dobriga je ona nekadaj iméla, ker je vus nje folk padil od ſovrashne roké, inu ji nihzhe nepomaga, nje Sovrashniki vidio ſvoje shejle nad njo, inu ſe ſhpotajo nje Sobbotam.

8Ierusalem ſe je pregriſhila, satu mora ona biti, kakòr ena nezhiſta Shena: Vſi kateri ſo njo poprej zhaſtili, ty jo sdaj sashmagajo, kir nje ſram vidio: Ampak ona vsdihuje, inu je nasaj obèrnena.

9Nje ſkrunoba je na nje krili: ona nej menila, de bi njej imélu taku h'puſlednimu pojti: Ona je grosovitu doli pahnena, inu nema nikogèr, de bi njo troſhtal: Ah GOSPVD pogledaj na mojo nadlugo, sakaj sovrashnik je ſilnu offèrten.

10Sovrashnik je ſvojo roko ſegèl po vſeh nje shelnih rizheh: Sakaj ona je morala gledati, de ſo Ajdje v'nje Svetinjo ſhli, od katerih ſi ti sapovédal, de bi neiméli v'tvojo gmajno priti.

11Vſi nje Ludje vsdihujo, inu Kruha yſzheo, ony ſvoje drage rizhy sa jéd dajo, de duſho ohladé: Ah GOSPVD, osri ſe vſaj inu pogledaj, koku ſim jeſt k'nizhemer poſtala.

12Vam pravim jeſt vsém, kir mimu greſte, osrite ſe vſaj inu pogledajte, aku je kej en betesh, kakovèr je moj betesh, kateri je meni ſturjen: Sakaj GOSPVD je mene s'nadlugo napolnil, na ta dan ſvojga slobniga ſerda.

13On je is viſſokiga en ogin v'moje koſty poſlal, inu mu je puſtil goſpodovati: On je moim nogam eno mresho napel, inu me nasaj obèrnil: on je mene opuſtil, de moram vſak dan shalovati.

14Moji teſhki gréhi ſo ſe ſkusi njegovo ſhtrajfingo prebudili, inu ſo mi vſi k'malu na gàrlu priſhli, de mi vſa moja muzh odhaja: GOSPVD me je taku naredil, de nemorem gori vſtati.

15GOSPVD je vſe moje mozhne poteptal, katere ſim jeſt iméla: On je zhes me en Prasnik puſtil osnaniti, de bi moje mlade junake konzhal. GOSPVD je puſtil tej Dézhli, Iudovi Hzheri eno preſho tlazhiti.

16Satu ſe jeſt taku jokam, inu mi obadvej okej s'vodo tekó, de je ta Troſhtar, kir bi imèl mojo Duſho ohladiti, delezh od mene: moji otroci ſo konzhani, Sakaj Sovrashnik je premogèl.

17ZIon ſvoje roke isteguje, inu vſaj nikogar nej, de bi troſhtal: Sakaj GOSPVD je pouſod okuli Iacoba, ſvoim Sovrashnikom sapovédal, de Ierusalem mora biti mej nymi, kakòr ena nezhiſta Shena.

18GOSPVD je pravizhen, sakaj jeſt ſim njegovim uſtam nepokorna bila: Poſluſhajte vſi Ludje, inu pogledajte moj beteſh, moje Dezhle inu moji Hlapzhizhi ſo ſhli v'Iezho.

19Ieſt klizhem moje Priatele, ali ony ſo mene obnorilli: Moji Farji inu Stariſhi v'Méſti, ſo obnemogli, Sakaj ony yſzheo jejſti, de bi ſvoje Duſhe ohladili.

20Ah GOSPVD, pogledaj vſaj, koku je meni britku, de je meni v'trébuhi teſhku: Moje ſerce ſe v'meni obrazha: Sakaj jeſt ſim ſilnu reshalena: Svunaj me je Mezh, inu v'hiſhi me je Smèrt k'eni Vduvi ſturila.

21Onu ſe dobru ſliſhi, de vsdihujem, inu vſaj nikogar némam, de bi me potroſhtal: Vſi moji Sovrashniki ſliſhio mojo neſrezho, inu ſe veſſelé, tu ti delaſh: Satu puſti enkrat ta dan priti, kateri ſi osnanil, de nym pojde kakòr meni.

22Naj pride pred te vſa nyh hudobia, inu ſturi nym, kakòr ſi meni ſturil, sa volo vſiga mojga pregriſhenja: Sakaj mojga vsdihanja je veliku, inu moje ſerce je shaloſtnu.

Jump to: Chapter 2 →