Lamentations 4

Slovenian 1584

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →

1KOku je slatu taku cillu temnu, inu tu zhiſtu slatu taku gàrdu poſtalu? Inu kamenje te Svetinje leshy ſprejda po vſeh gaſſah reſkroplenu.

2Ti shlahtni Zionſki otroci, kateri ſo bily slatu glih ſhtimani, koku ſo ony vshe sdaj pàrſtenim lonzom pèrglihani, katere en Lonzhar della?

3Drakoni dajo Seſce ſvoim mladim, inu jih doje: Ampak mojga folka hzhy mora nemiloſtliva biti, kakòr en Shtraus v'puſzhavi.

4Timu ſeſſajezhimu je njegou jesik na njegovim Nebi pèrliplen, od sheje: mladi otroci proſsio kruha, inu nikogàr nej, de bi ga nym reslomil.

5Kateri ſo poprej ſladzhice jédli, ty sdaj konèz jemló na gaſſah: Kateri ſo poprej v'shidah s'rejeni, ty morajo sdaj v'blati leshati.

6Pregriſhénje te Hzhere mojga folka, je vekſhi, kakòr greh te Sodome, katera je naglu okuli svèrnena, de ſe je néſo roke pèrteknile.

7Nje Nazarei ſo bily zhiſtéſhi kakòr ſnég, inu beléſhi kakòr mléku: Nyh ſhtalt je bila erdezhéſha, kakòr koralde, nyh lipota je bila kakòr Saffir.

8Sdaj pak je nyh ſhtalt tàku tamna, od zhèrnobe, de yh na gaſsi neposnajo: Nyh kosha viſsi na koſtéh, inu ſo taku ſuhy, kakòr enu polénu.

9Tém pobyenim ſkusi Mezh, je bule bilu, kakòr tém, kateri ſo od lakote vmèrli, ſahnili, inu prebodeni bily, sa volo pomakanja ſadu te nyve.

10Te ner vſmileniſhe Shene, ſo morale ſame ſvoje otroke kuhati, de bi iméle jéſti v'tej veliki nuji, te Hzhere mojga folka.

11GOSPVD je ſvojo slobnoſt dopèrneſſel, on je ſvoj sloban ſerd islyl: On je v'Zioni en ogin sashgal, de je tudi nje grunt poshgal.

12Tiga bi ne bily Krajli na Semli verovali, ni vſi ludje na Svejti, de bi Supàrnik inu Sovrashnik bil imèl ſkusi vrata v'Ierusalem notèr pojti.

13Ali tu ſe je sgudilu sa volo grehou nyh Prerokou, inu sa volo pregriſhénja nyh Farjeu, kateri ſo notri téh pravizhnih kry prelivali.

14Ony ſo ſem tèr tam hodili po gaſſah, kakòr Sléjpci, inu ſo bily s'kryo oſkruneni, inu ſe tudi néſo mogli nyh gvanta dotakniti.

15Temuzh ſo vpyli: Stopite prozh vy nezhiſti, ſtopite prozh, ſtopite prozh, nizheſſer ſe nedotaknite. Sakaj ony ſo ſe pred nymi bali, inu beshali, de ſo tudi mej Ajdi pravili, de nebodo dolgu tukaj oſtali.

16Satu je nje ſerd tiga GOSPVDA reſkrupil, inu nezhe vezh na nje pogledati: Satu ker néſo Farjou poſhtovali, inu zhes te Stariſhe ſe vſmilili.

17Inu ſhe ſo naſhe ozhy gledale na to nizhemèrno pomuzh, dokler ſo lih trudne poſtale, ker ſmo zhakali na en folk, kateri nam nej mogèl pomagati.

18Nas ſo pojali, de néſmo po naſhih gaſſah ſméli hoditi: Tedaj je tudi naſh konèz priſhàl, naſhi dnevi ſo minili, naſh konèz je priſhàl.

19Naſhi Preganjauci ſo bily hitréſhi kakòr Poſtojni pod Nebom: Ony ſo nas po gorah preganjali, inu ſo v'puſzhavi na nas ſtrejgli.

20Ta Shalbani GOSPODNI, kateri je bil naſh Troſht, je vloulen, kadar ſo nas resdjali: Na kateriga ſmo my naſh Troſht iméli, de bi hotéli pod njegovo ſenzo shivejti mej Ajdi.

21IA veſſeli ſe, inu bodi veſſela ti Edomova Hzhy, kir prebivaſh v'tej Desheli, Vz: Sakaj leta Kelih bo tudi zhes tebe priſhàl, ti moraſh tudi pyana biti inu resodivena.

22Ampak tvoje pregriſhenje ima konèz, ti Zionſka Hzhi: On te nebo puſtil vezh prozh pelati: Ali tvojo pregreho, ti Edomova Hzhi, bo on obyſkal, inu tvoje gréhe resodil.

← Chapter 3 Jump to: Chapter 5 →