Philippians 2

Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Či je záto kákše opominjanje vu Kristuši, či je kákša obéselnost lübézni, či je kákše občinstvo dühá, či je kákša milostivnost i smilenost med vami,

2Napunte mojo radost; naj tô ísto míslite, tô isto lübéznost máte; edne düše i edne mísli bojdite.

3Nikaj po njefki, ali márnoj díki ne činte: nego zponiznostjov eden drügoga od sébe za vékše preštímajôči.

4Ne glédajte vsákši svoja; nego i tá, štera so ti drügi, vsákši naj gléda.

5Tá náklonost naj bode vu vami: štera je i vu Kristuš Jezuši.

6Kí vu obrázi Božem bodôči nej je za ftrgnenjé držao; ka je ednáki bio z Bôgom.

7Nego je sám sebé ponízo, obráz slugov je na sé vzéo vu spodobnosti človečoj je bio.

8I vnošenjê je nájden, liki prôsti Človik: ponízo se je, včinjeni pokoren notri do smrti, smrti pa kríža.

9Záto ga je i Bôg gori zviso i darüvao njemi je imé: štero je više vsega iména.

10Naj se vu iméni Jezušovom vsáko koleno naklekne ti nebeski i zemelski i pod zemlôv bodôči stvári.

11I vsáki jezík vadlüje: kâ je Gospon Jezuš Kristuš na díko Bogá Očé.

12Záte, lübléni moji, kak ste vsigdár pokorni bilí nej li samo teda, gda sem pri vas nazôči bio; nego zdaj vnogo bole, da sem daleč od vás: ztrahotov i ztrepetanjem svoje zveličanje oprávlajte.

13Ár je Bôg, ki dela vu vami i tô, naj ščéte, i tô, naj delate; kak se njemi dopádne.

14Vsa činte brezi mrmranja i dvojenjá.

15Naj bodete nekrivični i nedúžni otroci Boži nevujvlačeni na srêdi med etim zasükanim i preobrnjenim národom: med šterim se svêtite, liki svetlosti na svêti.

16Rêč žítka pred sebom mête meni na hválo na dén Kristušov; kâ sam nej zamán drkao, niti sem nej zamán delao.

17Nego či se i vö vlêvam na áldov i slüžbo vere vaše; radüjem se i zevsêmi vami se radüjem.

18Na tom se pa i ví radüjte i z menom vrét se radüjte.

19Vüpam se pa vu Gospon Jezuši: kâ vam Timoteuša skoro pošlem; naj i jas pokojno düšo mám spoznavši tá, štera se okoli vás godíjo.

20Ár nikoga nemam ednáke z menom düše; ki bi se tak verno za tá, štera so okôli vás, skrbo.

21Ár vsi ta svoja íščejo: nej pa tá, štera so Kristuš Jezušova.

22Sküššanje njegovo pa znáte: kâ, liki oči dête, tak je z menom slüžo vu Evangeliomi.

23Toga záto vüpam poslati, kak bom vido ka de se z menom godílo, preci.

24Vüpam se pa vu Gospodni: kâ i sám skoro prídem.

25Za potrêbno sem pa štímao Epafrodituša brata i pomočníka i vojüváča z menom vrét mojega, vašega pa poselníka i slüžbenika potrêbčine moje poslati k vám.

26Geto je želo vse vás i žalostio se je; ka ste čüli, kâ je betežen bio.

27Ár je i betežen bio blüzi na smrt: ali Bôg se njemi je smilüvao; nej pa li njemi, nego i meni; naj nemam žalosti na žalost.

28Záto, kak je naj hitré moglo bidti, poslao sem ga k vám: naj se vi, pá ga vidôči, radüjete, i jas nežalostnêši bodem.

29Primte ga tak gori vu Gospodni zevsov radostjov: i tákše v poštenjê mête.

30Ár se je za Kristušovoga dela volo notri do smrti približo nemáravši za düšo svojo: da bi dopuno zmenkanje vaše k meni skázane slüžbe.

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →