Philippians 3

Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))

← Chapter 2 Jump to: Chapter 4 →

1Na dale, bratje moji, radüjte se vu Gospodni. Ta ísta vám písati mené je istina nej ftrága; vám je pa na vékšo gvüšnost.

2Glédajte pse, glédajte te hüde delavce, glédajte to zrêzanje.

3Ár mi smo to právo obrizávanje: kí vu Dühi slüžimo Bôgi i hválimo se vu Kristuš Jezuši, i ne vüpamo se v têli.

4Či gli jas mám vüpaznost i vu têli. Ár či što drügi štima; ka vüpaznost má vu têli: jas bole.

5Obrezan sem ôsmi dén, z roda sem Izraelskoga, pokolênja Benjaminovoga, Židov z Židovov, pôleg právde farizeuš.

6Pôleg vrêle pobožnosti sem preganjao Cérkev Božo, pôleg pravice vu právdi sem bio nekrivičen.

7Ali, štera so meni dobíček bilá, tá sem za Kristuša volo za škodo držao.

8I tak zdaj za istino vsa za škodo držim bidti za volo visikoga spoznanja Kristuš Jezušovoga Gospodna našega: za šteroga vsa za škodo i za gnoj držim bidti; naj Kristuša dobim.

9I nájdem se vu njem tákši: liki, ki nemam mojo pravico ono, štera je z právde; nego ono, štera je po veri Kristušovoj, ono, štera je z Bogá, pravico na vero gledôč dáno.

10Da ga spoznam i môč gori stanenjá njegovoga i občinstvo trplênja njegovoga preobrázeni na smrt njegovo.

11Či kak prídem k gori stanenji ti mrtvi.

12Nej kâ bi ga že vzéo, ali ka bi že popolni bio: vgánjam se pa, či ga kak popádnem; za šteroga volo sem i popádjeni od Kristuš Jezuša.

13Bratje, jas sám sebé ne štímam; ka bi ga popadno.

14Edno pa činim: z oni, štera so odzajaj, se spozábim; štera so pa pred menom za tistimi se ftegüjem; k cíli se vgánjam za nájem zgoránjega pozvánja Božega vu Kristuš Jezuši obečanoga.

15Záto, kíkoli smo popolni, tô premišlávajmo: i, či kâ nači míslite, i tô vam Bôg oznáni.

16Dönok, na štero smo prišli, v tistoj reguli hodmo, tisto premišiávajmo.

17Naslednícke moji bojdte, bratje; i kebzüjte na te tak hodéče, kak nás példo máte.

18Ár vnôgi hodijo; od šteri sem vám dostakrát pravo, zdaj pa i jôčič právim: ka so nepriátelje kríža Kristušovoga.

19Kí konec je pogibelnost, kí Bôg je trbüjh, i díka njihova je vu sramoti njihovoj; kí ta zemelska premišlávajo.

20Naše pörgarstvo je pa vu nebésaj; odkud i zveličitela čákamo Gospodna Jezuša Kristuša.

21Kí premêni têlo poniznosti naše: naj bo spodobno k odičenomi têli njegovomi, pôleg dela, po kom je zmožen i podvržti sebi vsa.

← Chapter 2 Jump to: Chapter 4 →